Danes se je zgodba glede temperature obrnila. Noč je bila sicer precej soparna in smo bolj slabo spali. Zjutraj pa se je nakazoval bolj svež dan.
Dopoldne smo se odpravili proti prelazu Col du Mollard. Tokrat z avtom. Najprej smo se nekje na pol poti, in po prevoženih nešteto serpentinah, ustavili v majhni vasici Arviez de Jeune. Najprej smo si pogledali hribček nad vasjo, kjer naj bi se prikazovala Marija, če je naše znanje francoščine ustrezno. No, nam se ni prikazala, razen kipa, smo se pa malo ohladili v senci pod macesni.
Privoščili smo si še kosilo ob izpraznjenem ribniku namenjenem kopanju, kjer je otroke in S. že rahlo zeblo v senci. Temperatura približno 20 stopinj.
Pogreli smo se na soncu ob sosednjem ribniku, v katerem lahko plavajo samo ribe in ga preletavajo kačji pastirji.
Tik pred prelazom smo se ustavili v eni zanimivi vasici in si ogledali cerkvico s pokopališčem. Tukaj smo dobili odgovor, kaj pomenijo majhne (20x30cm) plošče marmorja z raznimi izklesanimi podobami, ki smo jih prej videli v izložbah nekaterih trgovin. Očitno je v Franciji navada, da pokojniku namesto cvetja in vencev prinašajo take ploščice z napisi in mogoče kako vklesano podobo. Nekateri grobovi so jih bili kar polni.
Dvignili smo se do vrha na prelaz Col du Mollard. V ograjenem delu so otroke navajali ježe na konjih. Glede na velikost so bili poniji. To je U. za dobro uro prikovalo na mesto, da si je ogledovala celoten potek igre in učenja.
Medtem smo S., M. in jaz odšli nekaj metrov više, kjer je v umetnem jezeru za potrebe zasneževanja, poleti urejeno kopališče. Mi smo se predvsem sončili, ostali otroci pa so kar veselo čofotali po vodi. Ob bregu je plavalo kar nekaj majhnih črnih plavalcev in M. je našel enega, ki je bil tik pred dokončno spremembo v princa 😉
V Franciji Je seveda treba dan zaključiti ob dobri hrani in pijači. Bila je tako dobra, da smo se fotografiranja spomnili šele, ko ni bilo kaj več pokazati. No vsaj delni dokaz je ostal na mizi.
Zaključna misel: mislim, da bomo danes raztegnili spalne vreče.