Francija 4. dan, čez col du Glandon mimo velikega umetnega jezera v meko kolesarjenja

Potem, ko smo pospravili kamp opremo, smo se s polno naloženim avtom odpeljali čez znameniti kolesarski prelaz Col du Glandon, čez katerega bo letos Tour potekal kar dvakrat. Proti vrhu smo prehitevali trume koelsarjev, ki so grizli strmino dvajsetih kilometrov klanca. Starost med 20 in 70, oba spola dokaj enakomerno zastopana. Seveda samo na specialkah.

Spodaj je na sliki zadnji kilometer klanca, kjer se naklon ne spusti pod deset procentov. Če bi tam na skalo pri tabli od prelaza nastavil kamero na časovno slikanje, bi gotovo slikala enega kolesarja na minuto. Iz obeh smeri. Ta prelaz je samo dva kilometra stran od cola de la Croix de fer, kjer sem bil v torek. Višinske razlike pa je tudi manj kot sto metrov.

   
 
Spuščali smo se ob velikem umetnem jezeru, kjer v dolini pridobivajo elektriko. Zelo čista voda in čudoviti razgledi. Iz vsakega žleba se je spuščal hudournik vode in se stekal v jezero. Bilo je vredno malo posedeti in imeti malico, čeprav je bila temperatura nekaj pod dvajset.

   
 
Kako mogočno umetno jezero so naredili, priča spodnji nasip, ki je visok slabih dvesto metrov. Nad nasipom so tudi informativne table, kjer je razlaga gradnje jezu skupaj s slikami, kako je dolina izgledala prej. 

  
Cesta se nato večinoma spušča dokler ne pride spet v novo dolino. Na poti pa spet trume kolesarjev. Navzgor seveda. Pridemo v dolino Oisans, na eno stran v Briancon in naprej proti Italiji, na drugo proti Grenoblu. Naš cilj, preden se dokončno odpravimo v Provanso, je seveda bil Le Bourg d’Oisans, meka francoskega biciklističnega kolesarjenja. 

  
Tukaj je videti, kaj je dejansko naredil Tour za kolesarjenje in kaj pomeni ime L’Alpe d’Huez. Vzpon sam po sebi sicer ni nič posebnega v kolesarskem smislu in je veliko lepših in zahtevnejših, vendar so množice ljudi, ki se vijejo ob 14 kilometrskem vzponu naredile svoje in tukaj vse prekipeva od kolesarjenja. Od trgovin na vsakem koraku, barov, restavracij z zdravo hrano za kolesarje in podobnih neumnosti, ki seveda vlečejo denarnice iz žepa. V vsakem baru sedijo ljudje s parkiranimi kolesi na stojalih podobnimi kot pri triatlonu, kjer se zatakne sedež na kovinski drog.

V kampu smo verjetno edini, ki nimamo cestenga kolesa s seboj. Človeku je kar malo nerodno. Ampak mi se imamo fajn. Danes sva z M. spet laufala pred večerjo po čudovitem kolovozu ob reki. Vsi uživamo. Dežja še nismo videli, sonce pripeka, zvečer se končno spet shladi.

1 thought on “Francija 4. dan, čez col du Glandon mimo velikega umetnega jezera v meko kolesarjenja

Komentiranje zaprto.