Zjutraj sva si po zajtrku vzela nekoliko več časa, saj sva bila še malo utrujena od včerajšnjega dne.

Tako sva začela kolesariti šele okrog poldneva. Tokrat proti severu.

Pot naju je vodila po klančkih in ravninah do kraja Grad, kjer stoji grad, baje največji v Sloveniji.

Nadaljevala sva naprej proti severu. Po spustu v Kuzmo, sva se usmerila proti eni najbolj severnih točk Slovenije, tromeji A/H/Slo.
Na poti sva srečala še nekoga, ki je v nedeljo opravljal službo božjo.

Ker sva rahlo zgrešila in prehitro zavila levo proti meji, sva najprej prišla na avtrijski mejni prehod, nato pa po stari graničarski poti še zadnje 4 km do tromeje.

Ta del poti je bil eden viškov dneva. Lepo po grebenu meje med državama brez velikih klancev.
Ta del je v bistvu dosti lepši in lažji za dostop do tromeje, saj je strmina pretežka samo zadnjih 50 m, ko se resnično postavi pokonci. No, nekateri smo zmogli prebrcati tudi to.

Slika sicer ne prikaže dobro strmine, a glede na položaj telesa si lahko predstavljate naklon.
Ta točka označuje mejo med tremi državami.

Sledil je še spust v Slovenijo in po lepih gordolčkih in ravenčkih nazaj do Kraščev.
Pozdrav še U&M.

Bilanca: dobrih 50 km in prijetna utrujenost ter prava italijanska kava sredi Prekmurja, kar je velika redkost.