Kršan-Ičići, 36 km, 1:50, 270vm

Včeraj sva dolgo debatirala in prirejala najine načrte. Na koncu sva ugotovila, da nima smisla siliti v slabo vreme, ker ne potrebujeva dokazovanja.

Napoved za Kvarner (kamor sva bila najprej namenjena) za čez vikend, je bila precej slaba, kar bi pomenilo čepenje vsaj en cel dan, ali celo dva, na istem mestu.

Tako sva sprejela odločitev, da prekineva najino pot čez vikend in se odpraviva domov. Na srečo sva bila relativno blizu in sva si lahko to privoščila.

Zjutraj sva zagrizla v klanec proti Plominu.

Proti burji sva se kar namučila.

Pred odcepom za Brestovo (otok Cres) sva naredila kratko pavzo.

Pogled na Cres ni bil najbolj privlačen.

Odpravila sva se naprej. Burja je popustila, tako da je šlo tudi navzdol malo hitreje.

Pri Ičičih sva rekla, da je to vse za danes in počakala naročen prevoz do doma. Na koncu nas je celo malo opralo. Na srečo so brisalci v avtu dobro opravili svojo nalogo.

Upava, da ni še konec.

Tako kot Slovenija, greva tudi midva naprej.

Misel dneva: povsod je lepo, a doma je najbolj poceni.