Kolesarsko potovanje Francija 12. dan

Zjutraj, sva hitro pospravila v mraku, sledil je zajtrk, kava, nato sva se poslovila od sosede, ki sva jo včeraj spoznala in nama je prijazno napolnila baterije.

(medzgodba: baje, da je dokaj znana nemška igralka, ki je bila trenutno na fotografskem festivalu, ki je potekal v Arlesu. Med drugim naj bi igrala v komisarju Rexu-Claudia Sopie Jelenek)

Seveda sva se ustavila po nakupih, tokrat na pleskarkem in električnem oddelku v francoski verziji bauhausa in nato nadaljevala pot naprej.

Že na začetku sva se peljala mimo znanega mosta, ki ga je Van Gogh upodobil na sliki, ko je živel v tem delu Francije.

To je bil dvižni most, ki je sedaj samo za poziranje.

Nadaljevala sva po najdaljši, neprekinjeni kolesarski stezi na celi poti. Po moji oceni je bil odsek dolg 28 km brez prekinitev ali odcepov. Že v drugi polovici tega odseka sva čutila, da je veter spet obrnil po reki navzgor. Ko sva prišla na odprto, se je to potrdilo, saj sva se kar namučila, pa tudi pogled na vetrnice, ki sva jih videla zadnjih par km je to potrjeval

Na sliki sicer ni razvidno, kako hitro se sučejo

Prispela sva v zadnji kraj pred morjem Port Saint Luis du Rhone, ki je pravzaprav ogromna Luka Koper s pridodanim mestom.

malica ob otroškem igrišču

In nato naju je čakal še zadnji raztežaj, direktno v veter pa do morja. Malo sva se namučila. Ampak je bilo vredno končnega pogleda.

Najprej uraden zaključek poti Via Rhona
Še zadnji metri do morja.
In končno, sredozemsko morje.

Tukaj bi se lahko blog zaključil, ampak je zgodba doživela še en višek.

Najprej sva nameravala spati v kampu, vendar bi se za to varianto morala vrniti po poti 10 km nazaj in jutri vsaj del tega spet proti morju. Poleg tega pa sem že včeraj napisal, da se približuje fronta in slabo vreme. Tako sva se odločila, da prespiva kar dve zaporedni noči v hotelu, kjer sva že imela rezervacijo za prihodnjo noč.

Vendar je priti do tja predstavljalo pravi izziv. Edina možna pot je namreč vsaj nekaj kilometrov potekala po avtocesti. Da vidimo, kaj pravi google. Google pravi, da se da. Ajd, greva.

Prvi podvig, znajdeva se sredi glavne vpadnice v kontejnerski terminal v luki. Cesta iz terminala je bila sicer z dokaj široko bankino, vendar, ko 15 km mimo tebe 1m vstran švigajo priklopniki, postane kar napeto.

Drugi podvig, prečkanje krožišča z avtocesto. Ha, ha. Kdor želi, lahko v Google skopira naslednje koordinate 43.486438,4.886483 in si odpre street view, potem pa si krožišče predstavljajte polno šleperjev naloženih s kontejnerji in med njimi dva kolesarja. Ha, ha. Par ur nazaj nama sicer ni bilo do smeha.

Nekako se po desetih minutah tehtanja, kako se najbolje vključiti v promet, se premakneva, zapeljeva med tovornjake in začuda je šlo. Že misliva, da sva mimo, ko…

…sledi tretji podvig v katerem google pravi da morava na kilometer razdrapanega asfalta, polnega lukenj. Slalomirava kilometer ali dva, nato je vsega konec. No, ne čisto konec, ampak tole.

Nekdo je Googlu omenil, da je tole pot. Kamni veliki kot krompir.

Prideva še čez krompirjevo polje, se zgubljava med železniškimi tiri

Upam, da bodo moje gladke gume zdržale tole.

Gume so že zdržale, kaj pa tole?

V bližini je bila tudi letalska baza. A so tudi tukaj obstreljevali?

Na srečo sva čez enih 500 m prišla do table, kjer je pisalo prepovedano odlaganje smeti. Odleglo nama je. To je znak civilizacije.

No in tako se je najina saga za danes končala, ko sva srečno prispela do hotela.

Pozdrav U&M

Bilanca: /56 km samo do morja/99 km skupaj danes (vedno zmanjka kak meter do sto, kar ugotovim, ko že ustavim uro), 5:15h, 180 vm

Misel dneva: Don’t trust google/Ne zaupajte Googlu:-), če nisi z MTB.

Kolesarsko potovanje Francija 8. dan

Najprej še dve zgodbi od včeraj, ki sta se zgodili pozneje, po objavi bloga.

1. Kot vsi kolesarji tudi midva limitirava k temu, da nosiva ves čas ena in ista oblačila. Občasno jih malo spereva, seveda pa pridobijo vonj. Tako sva včeraj uspela v kampu oprati stvari v pralnem stroju, da so spet za kak dan dobile lep vonj in jih izobesila na ograji od bazena. Ker je bilo močno sonce je bilo vse suho do večera.

2. S. je imela že par dni težave s prvo zavoro, ki je vedno bolj slabo prijemala. No, včeraj je dokončno odpovedala. Ker je seveda prva bremza najbolj ključna in ker sva močno natovorjena, je bilo potrebno to zrihtat. Tako se lotim menjave ploščic in enemu staremu Francozu v nečem kar se je meni zdelo francoščina, on pa me je samo gledal čudno, razlagam, kaj počnem. Ploščice menjane, super. Ročica gre še vedno v prazno do konca. O, to pa ni tako preprosto. Doma sem razmišljal ali naj med orodje in rezervne dele za s seboj, dam tudi pribor za odzračevanje/bleedanje. Skoraj sem ga pustil doma. No, včeraj sem bil zelo vesel, da ga imava s sabo. Tako, da sva menjala še olje v zavori in odzračila.

Danes sva bila kar hitra iz kampa. Najprej sva se v Dekatlonu ustavila za par malenkosti (nove rezervne ploščice, kopalke-upava na bazen, nov bidon…).

Prvi del poti je vodil mimo industrijskih obratov in spet sva opazovala velike ladje za prevoz tovora.

Bager v ozadju nalaga koln na ladjo

Danes sva kar nekaj časa vozila pred ali za tem kolesarjem.

Ne vem ali je to bolj ali manj praktično kot torbe na kolesu

Nasploh vidiš tukaj čudo različnih koles in opreme. Par dni nazaj sva srečala kolesarja s cca 3m dolgo prikolico, na kateri je imel pod kotom 45 st. pritrjene sončne celice za elektriko. Ni mi jasno kako je s tistim vozil okrog ovinkov in ovir, ki omejujejo vožnjo po kolesarski tezi drugim vozilom. Teh ovir je na poti ogromno in nama gredo že pošteno na živce.

Še ena zanimivost so francoski poštni nabiralniki. Veliki so 30x30x40cm, se pravi globoke kovinske škatle. Včasih jih je postavljenih kar po več skupaj za cel zaselek.

Da ima poštar manj dela

Med potjo ob Rhoni seveda večkrat vidiva tudi zapornice s katerimi uravnavajo tok.

Tokrat je pot vodila čez zapornice

Po dvanajsti sva se ustavila v mestnem parku v mestu Tournon sur Rhone, se najedla in se zapeljala na nastarejši francoski viseči most.

Most iz leta 1826

Popoldne sva se odločila, da tudi danes, glede na vročino, zaključiva malo prej in preskusiva kopalke. Kamp je bil kake 3 km stran od poti. Prideva do kampa, zapornica zaprta, kamp obratuje do 15.9. To je bilo včeraj. Imava pa res srečo.

Do naslednjega je vsaj 15 dodatnih kilometrov, s tem da nisem prepričan ali je še odprt ali ne. Vročina naju je kar zdelala tako da sva v zadnjem trenutku odprla Booking, kartico ven in v en poceni hotel.

Od kar sva prišla v Provanso je zelo vroče. Zrak je sicer suh, tako da je na kolesu znosno, vendar ko se ustaviš,je kot bi nekdo usmeril vroč fen v tebe. Uradni podatki za današnji dan so za 33 st. Našla sva tudi meritev za 35 stopinj na eni lekarni, ker je v mestu še kako stopinjo več na tem betonu. Sva v mestu Valence, ki pa ga bova videla šele jutri, ker je danes prevroče.

V trgovino za večerjo sva se potrudila.

Cuker zdravi tudi utrujenost

Pozdrav U&M

Bilanca: 77km, 4:03, 220 vm

Misel dneva: Na kolesu opaziš, da je vroče, ko je že pozno in te malo vseka v glavo.

Kolesarsko potovanje Francija 7. dan

Odločitev za hotel je bila dobra, saj sva bila zjutraj bolj spočita, odpadlo pa je tudi dolgotrajno pospravljanje in zlaganje.

Najprej sva se odpravila v trgovino, eno redkih, ki je bila odprta v nedeljo, in nabavila stvari za cel dan, saj je danes sicer vse zaprto.

Prazna embalaža, da sva se vsaj malo olajšala dodatne teže. Ne, nisva pojedla in spila, samo preložila.

Nato sva nadaljevala ob Rhoni. Prvi del je bil ob precej prometni cesti, kar pa se je izkazalo, da je pravzaprav dobro, saj v nedeljo dopoldne skoraj ni bilo prometa in sva bila hitro čez nevaren odsek.

Nato sva malo odvila v klanec in naprej po lepih singlcah.

Singla1, posuta s tenisitom
Singla2 skozi gozd

Danes sva načrtovala krajši dan, tako da sva po par urah že razmišljala o kampu, ki sva ga že včeraj označila v glavah in poiskala na zemljevidu. Vseeno pa je bilo do tam še kar nekaj kilometrov.

Reka Rhona prečka veliko zanimivih mostov

Očitno pa je v tem srednjem delu namenjena tudi drugemu prometu.

Rečna kontejnerska ladja

Končno se je prikazal kamp. Ker pa je bila šele 14 ura in nedelja, je bila tudi recepcija zaprta. Tako sva si kar sama poiskala parcelo nedaleč od bazena in si v miru privoščila kosilo.

Končno par urc za počitek

Bazen pa omenjam tudi zato, ker zadnjič projekt lepljenja blazine ni uspel in sva tokrat ponovila vajo. Uspela sva najti dve mini luknjici in jih zakrpati. Držite pesti. Upam, da bo sedaj držalo in bo spanec bolj miren.

Zalepljeno
Kopalke pozabila doma, ampak važne so noge.

Še dodatek glede vremena. Vsak dan je sončno in vedno bolj vroče. Danes je tukaj 33 stopinj. Na kolesu sploh nisva opazila, da je tako vroče, ker se ves čas premikava in še malce pihlja. Tukaj v kampu je pa vročina udarila na polno.

Pozdrav U&M

Bilanca dneva: 51 km, 2:50h, 180 vm

Misel dneva: Tudi midva sva si privoščila nedeljo po celotedenskem šihtu.

Kolesarsko potovanje Francija 5. dan

Danes se je dan začel zelo lepo. Sončno, da sva lahko vse posušila tako da je bil odhod šele ob 11.

Packed and ready to go

Pot je bila večinoma speljana po lepih kolesarskih poteh ob reki, brez prehudih klancev.

Kmalu sva se ustavila v enem slikovitem mestecu ob kanalu kjer sva si privoščila kosilo.

Odlična pica s kozjim sirom in solata

V eni od sosednjih stavb je bila luštna trgovinica s spominki iz rabljenih materialov.

Skleda za sadje?

Nato pa naprej, preko mostov, zapornic in ob kanalih.

Ladjica se komaj spravi v kanal

Ker je pot sledila reki, sva uspela imeti kar lepo hitrost. Ta del poti je speljan res po lepih kolesarskih stezah pretežno po naravi, večinoma stran od prometa.

Potka ob reki

Včasih se je umaknila tudi malo v notranjost med koruzna polja.

Vsi se nama umikajo, ker sva tako hitra.

Bližala sva se mestu, kjer sva nameravala kampirati. Vmes pa sva naletela še na vrtno razprodajo vse šare. Zelo zanimivo.

Veliko kiča, pa tudi kaj uporabnega

Ker je pripekalo, sva se ohladila v senci pred enim od kampov na poti. Nasploh je bil danes vroč dan.

Dva tartina ob pivu in ledenem čaju. Levi orehi s karamelo, desni jagodni.

Nato pa naprej. Po slabih 80 km prideva do mesta, kjer naj bi bil kamp, ki pa je bil čisto zraven nogometnega igrišča, čisto prazen in upravitelj naju je, vidno razočaran, ker sva se pojavila, prepričeval, da tukaj ne bo za naju. V resnici ni zgledalo najbolj privlačno okolje, sredi mesta ob nogometnem igrišču.Kaj narediti?

Sprejela sva odločitev, da greva naprej, kar pa je pomenilo skoraj dodatnih 20 km. Ampak kaj hočemo. S. je bila zelo zagreta, da greva in odločitev je padla. Tako sva na koncu lovila zadnje minute odprtega supermarketa za večerjo in prispela v kamp že v mraku. Prijetno, a močno utrujena s tako kilometrino dva dni zapored. Pa še sonce naju je malce opeklo.

Pozdrav U&M

Bilanca dneva: 104km (jee prva stotka), 5:08h 420vm

Misel dneva: slovenski pregovor: “Ne hvali dneva pred nočjo”, pride kar sam na jezik.

Kolesarsko potovanje Francija 4. dan

Dobro jutro. Blazina zdrzala 6 ur, oziroma bolje receno, jaz, preden sem zacutil, da sem na tleh. Kar je dobro.

Po zajtrku in pakiranju sva se odpravila naprej in se že čez kak kilometer ustavila ob jezeru, kjer sva napihnila blazino in iskala mehurčke s potapljanjem blazine pod vodo. Kar izziv.

V iskanju mehurčkov

Medtem, ko se je blazina sušila, sva opazovala mlade jadralce, ki pa so jih vlekli, ha, ha.

Ko male račke za mamo raco

Čas je bil, da greva naprej, saj naju čaka dolg dan.

Prestopila sva mejo nazaj v Švico in spet občudovala zrihtano in speglano okolico.

Po približno 40 km lepe vožnje sva zašpikala prvi del poti in sklenila krog okoli jezera.

Pred ogromnim vodometom v Ženevi

Nato se je bilo treba prebiti ven iz mesta, kar je predstavljalo navigacijski problem. Table so sicer označene, ampak hitro kako spregledaš ali pa se ti zdi, da vodi v drugo smer kot vodi v resnici.

Nekako sva se spravila iz mesta. Danes je bilo cel dan sonce in zelo toplo, tako da sva se grela.

Nato pa so se počasi začeli klanci. Manjši in večji. Nekateri kratki a tako strmi, da sva morala kolo porivati.

Ja, ta pot ne gre samo ob reki Roni, ampak tudi nad njo, pa stran od nje.

Visoko nad Rono

Potem sva šla v nov klanec, ki se je zaključil z mejo med Švico in Francijo.

.

Na vrhu klanca tik pred ponovnim vstopom v Francijo

Vmes sva ugotovila, da je to obmejno območje bolj prazno in da ne bova imela kje spati. Alternativa je da spiva na divje pod drevesom, ali pa zelo podaljšava pot do prvih kampov. Zelo zato, ker sva po par dnevih že utrujena in seveda klanci poberejo veliko moči.

Izbrala sva drugo alternativo, ki je vključevala nove klance po zelo prometni cesti, z vozniki kot da so na gorski preizkušnji.

Ni in ni hotelo biti konca. Zadnjih 7km se je končno prevesilo navzdol in spustila sva se čisto do Rone in v prvi kamp v mestu Seyssel. Zmatrana, tudi mračiti se je začelo.

Večerja klasika iz trgovine

Dolg in naporen dan.

Pozdrav U&M

Bilanca dneva: 99km, 5:25h, 830 vm

Misel dneva: Ob večerji poleg hrane zapaše malo filozofske debate.

Kolesarsko potovanje Francija 3. dan

No, končno lahko upravičiva poimenovanje bloga, saj sva danes prišla v Francijo. Ampak ne prehitevajmo dogodkov.

Običajno se uvod začne noč je minila brez posebnosti. Tokrat temu ni bilo tako. Ponoči sem ugotovil, da mi blazina počasi pušča, saj sem se sredi noči znašel skoraj na tleh in je bilo potrebno “dopihovanje” vsaki dve uri. Vmes pa je nekaj rožljalo okrog šotora v smeri, kjer sva imela pod napuščem, vrečke s hrano. Ko me je že drugič zbudilo, sem usmeril luč v smer hrupa in glej ga zlomka, bodeči vsiljivec skoraj zaloten pri delu. Potem je ponovil še enkrat, nakar sva dala hrano noter h sebi.

Zjutraj je trajalo in trajalo, da sva vse spakirala in naložila na kolo. Ko začneš zlagati na kup je kar nekaj stvari, ki jim je treba najti mesto. Kolesarit sva začela sva malo po deseti uri.

Še zadnji tovor pa greva

Tokrat sva po nekaj kilometrih zavila z glavne ceste v hrib, med vinograde.

Med vinogradi nad jezerom

Ta del Švice je zelo vinoroden in izredno lepo obdelan. Same vinske ceste po katerih sva se vozila, poskusila pa nič.

Zelo zanimivo je takole gor in dol med vinogradi. Ker so vsi v strmem bregu in včasih težko dostopni, si ljudje pomagajo na zanimive načine. Tako sva našla enega, ki je imel po vrhu razpeljano posebno tračnico za premikanje, nedaleč stran pa sva našla tudi prevozno sredstvo.

Tovorna žičnica

Po nekaj urah kolesarjenja sva se spustila do obale nazaj in skozi švicarski prestiž prispela na skrajno vzhodno točko jezera in nadaljevala pot po drugi strani nazaj.

Reka, ki prihaja v jezero z vzhodne strani

Kmalu sva prečkala mejo in se znašla v Franciji. Ta del je precej pust in neturističen. Pa še kolesarskih poti je zmanjkalo in vozila sva po dokaj prometnih cestah. Tako, da sva samo naštimala glavo, da je obračala pedala in tako sva nabirala kilometre.

Ker ni bilo nobenega večjega kraja, tudi trgovine za kosilo nisva našla do popoldneva.

Tukaj sva vesela, ker se je končno pokazalo sonce.

Tik preden sva prišla do kampa sva seveda potrebovala trgovino za večerjo. Midva ob obali po lepih poteh ob morju, trgovina v mestu 60m višje. Prva je bila že ukinjena, do druge pa še dodaten km. To pišem zato, da si boste predstavljali, kako je s kolesom potovati drugače kot z avtom.

Našla kamp, cena tretjino cene v Švici. Udobje primerljivo.

Še šotor pa večerjica, pa tuš, pa blog, pa pospravljanje, pa pranje, pa sušenje, …

Bilanca dneva: 85 km, 5 h, 650 vm

Misel dneva: Pomaga, če znaš kako francosko besedo.

Kolesarsko potovanje Francija 2. dan

Zjutraj sva takoj, ko naju je budilka vrgla pokonci (beri mehur), vstala in začela šraufat. Vmes sva vase zmetala zajtrk in 2,5 ure kasneje sva bila že prvič prešvicana in pripravljena.

Po dobrih dveh urah šraufanja

Poseben podvig je predstavljal spraviti kolo v pritličje, saj so bila dvigala precej majhna. V dvigalo gre naenkrat eno kolo in ena do dve osebi. Zdaj pa računajte, kolikokrat je bilo treba ponoviti pot, če je ena oseba čakala spodaj ob kolesih.

Zrihtana pred hotelom v rdeči barvi. Za podporo Rogliču

Po majhnih popravkih/prilagoditvah kolesa, sva se po par kilometrih prebila skozi Ženevo do jezera, zavila levo in začela.

Kava in rogljiček za dodaten zajtrk. Povprečna cena expressa v Švici 4€. Manjka smeško, ki rola z očmi.

Prvi pogled na jezero ob kavi v jutranjem soncu

Nato pa naprej z zmernim tempom za prvi dan, ob obali ali bolj v notranjost. Švica je lepa, zrihtana in, khm, khm, draga.

Vmes sva si postregla iz keš mašine.

Pisan švicarski bankovec za sendviče

Ura je kar tekla, tako da sva se odpravila naprej. Pot gre ves čas ob jezeru, včasih malo v klanec, včasih navzdol, včasih zavije tudi v bolj zanimive dele

Čez kanal

Kmalu sva bila že utrujena, prvi dan je treba počasi napredovati in klopca ob cerkvici je kar vabila, da si na njej privoščiva kosilo.

Lunch paket

Potem pa naprej, skozi zanimive kraje ob obali ali bolj v notranjost, potegnila sva do olimpijskega mesta Luzana, kjer sva se utaborila.

Postavljen šotor

Kot da nisva bila še dovolj utrujena, sva se z javnim prevozom odpravila še v mesto, ki je zelo lepo.

V Luzani

Mesto je postavljeno v hrib in na več nivojih, kar se vidi malo iz sličice v ozadju. No, utrujenost naju je pregnala nazaj proti kampu, po poti pa sva nakupila še stvari za večerjo.

Tole pišem na francoski internet čez jezero, ki občasno deluje.

Bilanca dneva: 65 km, 3:45 h in 340 vm.

Misel dneva: počasi se daleč pride.

Kolesarsko potovanje Nizozemska 8. dan

Noč sva preživela.

Zjutraj je bilo precej oblačno in sveže. Odločila sva se, da greva danes s kolesi na izlet izven Amsterdama.

Po zajtrku sva se počasi odpravila. Napotila sva se severno od Amsterdama. Ves čas je bilo precej hladno in na kolesu sva  potrebovala kar nekaj časa, da sva se segrela.

Pogumno naprej

Vmes sva seveda morala uporabiti trajekt. Cena 25c na osebo.

Sama na trajektu

Kmalu sva prispela do polj, kjer je veliko starih mlinov na veter. Ob njih pa so vzdolž kanala lesene hišice, kjer so predstavljene različne obrti.

Mlini na veter

Najbolj zanimiva obrt se nama je zdela izdelovanje lesenih cokel, še ena od značilnosti nizozemcev, poleg mlinov, tulipanov in seveda Amsterdama.

Cokle so najprej obdelali na zunanji strani iz surovega kosa lesa na kopirni stružnici.

Klikni za ogled

Nato pa še notranje rezkanje in končna obdelava.

Klikni za ogled filmčka.

In končni izgled?

Barvno usklajena

Potem sva šla naprej ob kanalu in če se nisva hotela vračati nazaj, sva morala prečkati na drugo stran. Tokrat ne s trajektom, ampak čolnom, na katerega sva se komaj spravila s kolesi in ni ostalo prav dosti prostora.

Tudi s čolnom gre

Na drugi strani kanala sva se ustavila na vroči čokoladi pri eni gospe, ki je imela čokoladnico kar v svoji hiši.

Pri mizi z vročo čokolado

Nato pa spet naprej. Vožnja nazaj je minila brez posebnosti. Ovce, krave, konji itd. No, srečala sva tudi zanimivo vozilo z otroki iz vrtca.

Kolo s prikolico ali rikša?

V kampu pa topla večerjica, da se malo ogrejeva.

Juhica za dušo

Najhujše je čakanje na mrazu.

Zdaj se bom pa malo pogrela.

Tako to je to. Danes je bil cel dan bolj kisel in temperatura ob konstantnem vetru ni presegla 13 st.

Bilanca dneva: 76 km, cca 4 počasne ure kolesarjenja in 130 vm. Ja tudi čez mostove se nabere.

Pozdrav U&M in čestitke ob koncu pouka.

Misel dneva: Jutri greva iz kampa, ker kmalu ne bo več prostora za se gibat.

 

 

 

Kolesarsko potovanje Nizozemska 7. dan

Danes se sploh nisva usedla na kolo. Noč sva uspešno preživela, najnižja temperatura 8 st. + veter.

Zbudil naju je račji boj za škorjo kruha pred šotorom.

Zjutraj je vseeno nekoliko bolje ker sije sonce, kljub nizki temperaturi. Ker nisva imela točno določenega cilja, se nama ni posebej mudilo. Namenila sva se dan preživeti v Amsterdamu.

Odpeljala sva se do muzejske četrti ter glavnega muzeja Nizozemske.

V ozadju muzej

Muzej poleg različnih artefaktov iz zgodovine Nizozemske, vsebuje tudi slike pomembnih slikarjev, ki so delovali in živeli tukaj, med drugim Rembrandta, Van Gogha, Vermeerja…

Pred vhodom  so ulični glasbeniki preganjali mraz iz otrplih prstov.

Tudi noter je bilo kaj videti.

Npr. Stvari iz zgodovine pomorstva ter različno opremo ladij.

Tale top je strašil že s svojo podobo

Veliko je bilo tudi maket različnih vojaških in trgovskih ladij.

Klikni za ogled.

Brez slik seveda ni šlo.

Rembrandtova nočna straža.

Zanimiva je skoraj filigranska natančnost rokodelcev.

Verzi iz sv. pisma pod povečavo.

In še v naravnem merilu za predstavo. To je sicer prstan navadne velikosti.

Brez povečave

Nato je bil čas za pozno kosilo ter kavo. Na hitro sva si ogledala še cvetlično tržnico, kjer so prodajali čebulice raznoqraznih rastlin.

Cvetlična tržnica čez kanal.

Počasi sva se odpravila proti kampu, vendar tramvajev, ki vozijo v našo smer od nikoder. Dobro uro sva iskala razne povezave in končno z večkratnim prestopanjem prišla nazaj. Pričakal naju je lep pogled na kamp z mostu.

Kamp v sončnem zahodu.

Kuhanje večerje v vetru, ki sva jo hitro pojedla. Sedaj pa spet gretje v toplini spalnih vreč.

Pozdrav U&M

Misel dneva: V Amsterdamu, ko že misliš, da si nekam prispel, se znajdeš na istem vogalu.

 

 

Kolesarsko potovanje Nizozemska 5. dan

Danes bolj na kratko. V kampu je namreč zelo slab sprejem signala in sva se odpeljala do 3km oddaljenega mesta Zeewolde, da lahko napišem vtise današnjega dne.

Zjutraj naju je pričakal spet lep sončen dan. Kljub temu se je bilo kar težko spravit v pogon. Približno uro in pol traja, da sva pripravljena.

Poziranje pred odhodom v praznem kampu.

Zapeljala sva se še do hiše lastnikov, kupila nekaj malenkosti po sistemu fairplay in pozirala pred sosedovim gradom.

Hiša na vodi.

Nato pa pot pod kolesa. Eol nama je bil danes bolj naklonjen in nama je namenil vetrove v hrbet, kar se je, vsaj dopoldne, kar poznalo pri hitrosti.

Najprej spet na trajekt in prečkanje kanala.

Trajekt na drugo stran

Med vožnjo ob nasipih in vasicah sva  se ustavila v eni hiši ob poti, kjer prodajajo kavo in se malo odpočila v zanimivih stolih.

Kava v gugalnici.

Do mesteca Kampen sva prišla ravno opoldne in podobno kot včeraj prisluhnila zanimivemu bitju zvonov.

Klikni za poslušanje.

Kampen je že kar veliko mestece (npr. kot PO) in njihovo parkirišče ob avtobusni postaji zgleda takole.

Parkirišče za kolesa.

Kako tukaj najdeš svojega je tudi vprašanje. Ja nič, greva naprej. Za kosilo sva se ustavilu v mestu Harderwijk. Sledila je še kava in nadaljevanje do točke kjer kolesarska prečka kanal. Ni nama bilo jasno kako, dokler nisva prišla do tam in videla, da ljudje čakajo s kolesi. Čez 20 minut je pripeljal nov trajekt, namenjen samo kolesarjem. Približno 50 se nas je naložilo gor in šli smo na drugo stran. Tukaj je vožnja trajala malo dlje.

Notranjost trajekta, ki pa sprejme ogromno kolesarjev.

Nato pa še 3 km po nasipu do kampa sredi gozda. V kampu pa nek elektronski sistem prijave na katerem zgubiš živce v nizozemščini.

Na koncu sva enega soseda prosila, da nama je plačal s svojo kartico in sva mu dala denar. Malo poklapana sva se odpravila kuhat večerjo in po večerji v mesto, kot sem že na začetku napisal. Jutri se že bližava Amsterdamu in počasi zaključujeva prvi krog, za naprej bova pa še videla.

Bilanca dneva 82km, 4:15, 100vm

Pozdrav U&M

Misel dneva: Na Nizozemskem ti Mastercard ne reši nobenega problema, ampak ostaneš z dolgim nosom.