Kolesarsko potovanje Nizozemska 8. dan

Noč sva preživela.

Zjutraj je bilo precej oblačno in sveže. Odločila sva se, da greva danes s kolesi na izlet izven Amsterdama.

Po zajtrku sva se počasi odpravila. Napotila sva se severno od Amsterdama. Ves čas je bilo precej hladno in na kolesu sva  potrebovala kar nekaj časa, da sva se segrela.

Pogumno naprej

Vmes sva seveda morala uporabiti trajekt. Cena 25c na osebo.

Sama na trajektu

Kmalu sva prispela do polj, kjer je veliko starih mlinov na veter. Ob njih pa so vzdolž kanala lesene hišice, kjer so predstavljene različne obrti.

Mlini na veter

Najbolj zanimiva obrt se nama je zdela izdelovanje lesenih cokel, še ena od značilnosti nizozemcev, poleg mlinov, tulipanov in seveda Amsterdama.

Cokle so najprej obdelali na zunanji strani iz surovega kosa lesa na kopirni stružnici.

Klikni za ogled

Nato pa še notranje rezkanje in končna obdelava.

Klikni za ogled filmčka.

In končni izgled?

Barvno usklajena

Potem sva šla naprej ob kanalu in če se nisva hotela vračati nazaj, sva morala prečkati na drugo stran. Tokrat ne s trajektom, ampak čolnom, na katerega sva se komaj spravila s kolesi in ni ostalo prav dosti prostora.

Tudi s čolnom gre

Na drugi strani kanala sva se ustavila na vroči čokoladi pri eni gospe, ki je imela čokoladnico kar v svoji hiši.

Pri mizi z vročo čokolado

Nato pa spet naprej. Vožnja nazaj je minila brez posebnosti. Ovce, krave, konji itd. No, srečala sva tudi zanimivo vozilo z otroki iz vrtca.

Kolo s prikolico ali rikša?

V kampu pa topla večerjica, da se malo ogrejeva.

Juhica za dušo

Najhujše je čakanje na mrazu.

Zdaj se bom pa malo pogrela.

Tako to je to. Danes je bil cel dan bolj kisel in temperatura ob konstantnem vetru ni presegla 13 st.

Bilanca dneva: 76 km, cca 4 počasne ure kolesarjenja in 130 vm. Ja tudi čez mostove se nabere.

Pozdrav U&M in čestitke ob koncu pouka.

Misel dneva: Jutri greva iz kampa, ker kmalu ne bo več prostora za se gibat.

 

 

 

Kolesarsko potovanje Nizozemska 7. dan

Danes se sploh nisva usedla na kolo. Noč sva uspešno preživela, najnižja temperatura 8 st. + veter.

Zbudil naju je račji boj za škorjo kruha pred šotorom.

Zjutraj je vseeno nekoliko bolje ker sije sonce, kljub nizki temperaturi. Ker nisva imela točno določenega cilja, se nama ni posebej mudilo. Namenila sva se dan preživeti v Amsterdamu.

Odpeljala sva se do muzejske četrti ter glavnega muzeja Nizozemske.

V ozadju muzej

Muzej poleg različnih artefaktov iz zgodovine Nizozemske, vsebuje tudi slike pomembnih slikarjev, ki so delovali in živeli tukaj, med drugim Rembrandta, Van Gogha, Vermeerja…

Pred vhodom  so ulični glasbeniki preganjali mraz iz otrplih prstov.

Tudi noter je bilo kaj videti.

Npr. Stvari iz zgodovine pomorstva ter različno opremo ladij.

Tale top je strašil že s svojo podobo

Veliko je bilo tudi maket različnih vojaških in trgovskih ladij.

Klikni za ogled.

Brez slik seveda ni šlo.

Rembrandtova nočna straža.

Zanimiva je skoraj filigranska natančnost rokodelcev.

Verzi iz sv. pisma pod povečavo.

In še v naravnem merilu za predstavo. To je sicer prstan navadne velikosti.

Brez povečave

Nato je bil čas za pozno kosilo ter kavo. Na hitro sva si ogledala še cvetlično tržnico, kjer so prodajali čebulice raznoqraznih rastlin.

Cvetlična tržnica čez kanal.

Počasi sva se odpravila proti kampu, vendar tramvajev, ki vozijo v našo smer od nikoder. Dobro uro sva iskala razne povezave in končno z večkratnim prestopanjem prišla nazaj. Pričakal naju je lep pogled na kamp z mostu.

Kamp v sončnem zahodu.

Kuhanje večerje v vetru, ki sva jo hitro pojedla. Sedaj pa spet gretje v toplini spalnih vreč.

Pozdrav U&M

Misel dneva: V Amsterdamu, ko že misliš, da si nekam prispel, se znajdeš na istem vogalu.

 

 

Kolesarsko potovanje Nizozemska 6. dan

Zjutraj sva se zbudila v oblačno jutro. Za dopoldne so bile napovedane plohe. Že kmalu pp vstajanju je začelo rositi, zato sva pohitela in zajtrk ter pospravljanje šotora opravila pod streho lesenega nadstreška.

Pred nastreškom.

Dež je ponehal, oblačnost je ostala. Odpravila sva se proti JZ.  Po par desetih km sva prečkala reko/kanal/jezero nazaj na celino.

Pot je minila brez posebnosti ob nasipu kanala, opazovanju ladij in mapredovanju proti Amsterdamu. Vmes sva prečkala tudi nekaj manjših mestec.

V enem od njih sva ravno prišla na zapornico, ki je zaprla cesto za sprostitev ladijskega prometa. Tokrat se most ni dvignil, ampak obračal.

Klikni za obračanje mostu.

Kmalu sva zapeljala med kanale, ki so vodili v Amsterdam.

Pod daljnovodi proti Amsterdamu

Pa še gibajoča slika. Klikni za ogled.

Našla sva kamp na JV obrobju Amsterdama,  ki seveda ni tako lep kot vsi do sedaj. Bolj klasičen z več infrastrukture in ljudi. Ma bo že.

Žal direkt čez parcelo kjer so šotori piha močan veter in zunaj je bilo neprijetno že ko sva prispela.

Med postavljanjem šotora se nenadoma zasliši pik in nama poči palica. Kaj pa zdaj? Nekaj sva improvizirala in do konca dopusta bo že. Odločila sva se, da bova nekaj dni tukaj in se bova vozila na ture okrog ali pa na ogled A.

Tako sva tudi pozno popoldne naredila in se s travmajem zapeljala v center.

Nekje v centru

Zeblo naju je, ker je pihal mrzel veter, ki ne popusti.

Sprehod po ulicah je razkril še kako zanimivost.

Klikni za ogled specialnega vozila.

Koles je na pretek tako kot povsod po Nizozemski.

Rad bi videl kolesarja se peljati na tem kolesu.

Po kavi in pivu nazaj v kamp in kuhanje večerje.

Obiskale so naju tudi prijateljice iz reke.

Ga ga

Večerjo sem pozabil slikat, zato pa palačinke od včeraj. Mmm.

Na Nizozemskem prodajajo že narejene v paketu po 6.

Čez noč se obeta precejšnja ohladitev, veter vleče skozi šotor kot za stavo, navlekla sva skoraj vse nase in…ok ni tako ekstremno gre pa v to smer.

Bilanca dneva 58km, cca 3 ure.

Pozdrav U&M

Misel dneva: Tukaj smo mi južnoevropejci in nevajeni svežih temperatur.

 

Kolesarsko potovanje Nizozemska 5. dan

Danes bolj na kratko. V kampu je namreč zelo slab sprejem signala in sva se odpeljala do 3km oddaljenega mesta Zeewolde, da lahko napišem vtise današnjega dne.

Zjutraj naju je pričakal spet lep sončen dan. Kljub temu se je bilo kar težko spravit v pogon. Približno uro in pol traja, da sva pripravljena.

Poziranje pred odhodom v praznem kampu.

Zapeljala sva se še do hiše lastnikov, kupila nekaj malenkosti po sistemu fairplay in pozirala pred sosedovim gradom.

Hiša na vodi.

Nato pa pot pod kolesa. Eol nama je bil danes bolj naklonjen in nama je namenil vetrove v hrbet, kar se je, vsaj dopoldne, kar poznalo pri hitrosti.

Najprej spet na trajekt in prečkanje kanala.

Trajekt na drugo stran

Med vožnjo ob nasipih in vasicah sva  se ustavila v eni hiši ob poti, kjer prodajajo kavo in se malo odpočila v zanimivih stolih.

Kava v gugalnici.

Do mesteca Kampen sva prišla ravno opoldne in podobno kot včeraj prisluhnila zanimivemu bitju zvonov.

Klikni za poslušanje.

Kampen je že kar veliko mestece (npr. kot PO) in njihovo parkirišče ob avtobusni postaji zgleda takole.

Parkirišče za kolesa.

Kako tukaj najdeš svojega je tudi vprašanje. Ja nič, greva naprej. Za kosilo sva se ustavilu v mestu Harderwijk. Sledila je še kava in nadaljevanje do točke kjer kolesarska prečka kanal. Ni nama bilo jasno kako, dokler nisva prišla do tam in videla, da ljudje čakajo s kolesi. Čez 20 minut je pripeljal nov trajekt, namenjen samo kolesarjem. Približno 50 se nas je naložilo gor in šli smo na drugo stran. Tukaj je vožnja trajala malo dlje.

Notranjost trajekta, ki pa sprejme ogromno kolesarjev.

Nato pa še 3 km po nasipu do kampa sredi gozda. V kampu pa nek elektronski sistem prijave na katerem zgubiš živce v nizozemščini.

Na koncu sva enega soseda prosila, da nama je plačal s svojo kartico in sva mu dala denar. Malo poklapana sva se odpravila kuhat večerjo in po večerji v mesto, kot sem že na začetku napisal. Jutri se že bližava Amsterdamu in počasi zaključujeva prvi krog, za naprej bova pa še videla.

Bilanca dneva 82km, 4:15, 100vm

Pozdrav U&M

Misel dneva: Na Nizozemskem ti Mastercard ne reši nobenega problema, ampak ostaneš z dolgim nosom.

 

Kolesarsko potovanje Nizozemska 4. dan

Zjutraj sva se po okusnem zajtrku poslovila od gostiteljev in zajadrala v sončno jutro.

Prvi del poti sva vozila ob nasipih, ki ločujejo morje od ostalega ozemlja. Bili so polni ovac, ki so mirno žvečile travo in se niso zmenile za naju.

Pod nasipom

Vmes sva se malo nastavljala sončnim žarkom, ki jih je bilo danes obilo na razpolago.

Pod svobodnim soncem

V eni vasici sva se zjutraj odpočila na stolu, kjer sva zgledala kot pritlikavca.

Še bo treba zrasti.

Vozil sva skozi zanimive kraje, večinoma zasnovane na ali ob vodi. Nizozemci so res mojstri uravnavanja voda. V vseh krajih je ogromno kanalov in prometa, ki poteka po vodi, vmes pa dvižni mostovi, kot tale spodaj.

Klikni za ogled posnetka.

Takrat se ves promet zaustavi, ladja ali čoln gre mimo in življenje se mirno nadaljuje naprej.

Vmes sva skočila na kosilo in sladoled, med lizanjem katerega naju je presenetila bitje zvonov na zvoniku bližnje cerkve.

Klikni za poslušanje.

Nato je bil čas, da greva spet naprej, saj je bila že pozna ura do kampa pa še kar nekaj.

Vmes sva šla skozi zanimiv močvirnat park zgrajen ob vodi, ki pa je imel tudi naselje, vendar brez cest. Vse hiše so bile dostopne samo iz čolna. Ob obali je bilo prostora samo za ozko kolesarsko stezo.

Vikendice v naravnem parku.

Danes je šlo bolj počasi, ker je bilo veliko vožnje proti vetru. Je bilo pa več časa za ogledovanje okolice, predvsem kmečkih poslopij. Glavni produkt je mleko in mlečni izdelki. Vmes pa travniki, njive. Tudi mehanizacija temu sledi.

Klikni za ogled prispevka.

Ja, tako gre to. Včasih kmetije kar ob cesti prodajajo svoje izdelke po načelu fairplaya v nekakšnih kapelcah. Zraven je napisana je cena in kovinska škatla za denar. Sam si postrežeš in plačaš kolikor si vzel.

Jajca po 20 centov komad

Mislite, da bi kaj podobnega funkcioniralo v SLO?

Spet sva si malo po domače predstavljala, koliko je oddaljen kamp in na koncu se je nabralo kilometrov še pa še

Končno sva ga našla skritega v gozdu. Na jasi smo samo trije.

A ja še to. Tukaj so ful huda specialiteta dimljene ribe. Predvsem skuše. No danes sva pa našla še en posebne, ki so jih prodajali na kilo.

S. čisti dimljene jegulje za večerjo

Ja, ko je človek utrujen, je najprej na vrsti večerja, šele potem postavljanje šotora, kar obvladava brez problema.

Klikni za hitrostni video.

Zdaj pa naju napadajo komarji in greva v šotor.

Bilanca dneva: 102 km, 5:30 ure, 230 vm

Pozdrav U&M

Misel dneva: Nizozemci so za fair play.

 

Kolesarsko potovanje Nizozemska 3. dan

Za danes je bila včerajšnja napoved bolj kilava. Predvsem popoldne in proti večeru. Zato sva najprej načrtovala prost dan brez kolesa. Jutro je zgledalo kar obetavno in na hitro sva sprejela odločitev, da greva naprej.

 

Panorama kampa

Po pakiranju še hitra fotka

Hitra fotka

In že greva naprej.

Čez par kilometrov sva prišla do začetka inženirske mojstrovine, s katero so del morja odrezali in spremenili v jezero. Gre za jez Afslujdijk, ki so ga gradili v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Dolg je 32,5 km in povezuje sever Nizozemske z deželo Frizijo. Na njem so na začetku in na koncu zapornice, s katerimi uravnavajo višino vode.

Zapornice Steven

Po nekaj sto metrih sva se morala ustaviti, ker je bila vožnja nemogoča. Roji mušic, ki sva jih imela polna usta, ušesa, nos, in seveda na oblačilih.

Vse črno od mušic pred nama

Zato sva sprejela izredne ukrepe.

Terorista

In tako je bilo trideset km v ravni črti. Kolesarjev vsega skupaj za mizarjevo eno roko. So že vedeli zakaj.

Vmes za popestritev pa še nekaj posebnega.

No po dobrih trideserih km sva prispela čez. Vreme se je precej pooblačilo.

Šla sva skozi zanimivo mestece, urejeno do skrajnosti,

Tudi najmanjša terasica spedenana.

ki je prepredeno s kanali in veliko stanovalcev ima urejen dostop do vode in spredaj parkiran  svoj čoln.

Hiše ob kanalu

Po kosilu iz supermarketa, kavi in pivu sva se odpravila naprej v lahkotnem tempu, saj se nama ni mudilo. Pokrajina se je spet spremenila v kmetijsko. Tokrat sva srečevala predvsem živali:

Ovce

Krave frizijke

Mačke

Konje

In koze

Vse to sva si imela čas ogledat, ker se nama ni mudilo. Za spremembo sva se odločila, da bova prespala za štirimi stenami zaradi vremena. Postelje sva rezervirala zjutraj in dogovorjena sva bila da prideva ob 16.

Spiva v eni majhni vasici Ferwoude, sredi polj.

Naša dva gostitelja sicer bolj slabo govorita angleško, ampak smo se vse zmenili.

Pozirala sta za naju v svojih nekdanjih delovnih uniformah. Sedaj sta že penzionista.

Gostitelja

Večerjo sva si skuhala zunaj v zavetrju hiše in občasnih kapljicah dežja. Lahko bi šla tudi dlje, ampak tudi to je v redu.

Cerkvica in pokopališče v Ferwoudi

Tako da imava večer bolj prost.

Bilanca: 54km, 3 ure, 50 vm

Pozdrav U&M

Misel dneva: Nizozemci znajo z vodo.

 

 

Beri naprej

Kolesarsko potovanje Nizozemska 2. dan

Danes sva malo potegnila spanje in se težko spravila k življenju zjutraj.

Po zajtrku sva začela s pospravljanjem. Spala sva pod drevesi s katerega so deževale majhne gosenice, ki sva jih imela povsod.

Ne to ni palčka, ampak gosenica, ki ne spusti šotora.

No, končno sva bila odpravljena za na pot.

Prijazen sosed se je ponudil, da naju slika.

Dopoldne pred odhodom

Po nekaj kilometrih iz kampa sva prišla do kanala, ki ga je bilo treba prečkati s trajektom.

Prvi del današnje poti je bil z eno besedo čudovit. Vozila sva se po takoimenovani dolgokolesarski ruti s katerimi je Nizozemska prepredena. Midva sva vozila varianto LF1b, ki gre ob obali čisto do vrha.

Vozimo se med čudovitimi sipinami. Nekatere so bolj poraščene, druge manj. Če se ustavimo, vidimo, da je pod rastjem mivka.

Pot se zgublja v daljavo.

Večkrat se pot približa morju, ki pa je kar dobro skrito za nasipi.

Na poti srečujemo ogromno kolesarjev in s tem mislim tisoče. Ogromno različnih koles, predvsem nizozemsko pokončnih, pa tudi kak posebnež se najde

Dve punčki z mamo na izletu

Dobršen del poti je tlakovan.

Tlakovci na poti.

Vse skupaj je tudi nekakšen ptičji rezervat, saj je ogromno gosi, rac in druge perjadi.

Ptiči gnezdijo po drevesih

Srečamo pa lahko tudi kaj bolj konkretnega.

Dolgočasni kolesarji. Rdeča barva ne deluje.

Ko se pot približa morju, je možno iti preko sipin na neskončne plaže z mivko, ki so zgledale že sedaj dobro obiskane.

Neskončne plaže levo in desno

Ustavila sva se tudi v kraju s slikovito cerkvico in obnovila zaloge hrane.

Ne vem, kje je to bilo.

Potem sva se odlepila od sipin in zavila proti notranjosti oziroma SV. Pokrajina se je spremenila v čisto ravnino in obdelana polja. Videla sva tudi nasade tulipanov, žal sva kaka dva tedna prepozna in nisva videla vseh teh čudovitih barv.

Nekaj tulipanov za okus.

S spremembo pokrajine je prišla tudi utrujenost, pot se je večkrat obrnila v veter.

Malo sva se še lovila z navigacijo, tako da so se zadnji kilometri kar vlekli. Končno sva zagledala kamp. Najprej je padla večerja, šotor lahko počaka.

Rižotica

Še današnja bilanca: spet je padla stotka, natančneje 101 km, 5:10 ure, 280 vm

Pozdrav U&M

Misel dneva: Hrana je dobro zdravilo za utrujenost.

Kolesarsko potovanje Nizozemska 1. dan

Letos greva zaradi različnih razlogov potovati s kolesom že prej in ne septembra, kot običajno.

Destinacija: Nizozemska, raj za kolesarjenje, vsaj v zvezi s kolesarsko infrastrukturo.

Ker je destinacija nekoliko dlje kot običajno, je način dostopa nekoliko drugačen. Najprej let z letalom do Amsterdama, nato s kolesom naprej.

To seveda zahteva prej nekoliko predpriprave. Kolesa je potrebno pripraviti na potovanje z letalom, jih razstaviti, zapakirati v kartonsk škatle, ravno tako ostalo prtljago.

Pakiranje koles zgleda nekako takole.

Napol razstavljena kolesa v škatli

Ko bereš zgodbice z izkušnjami potovanj s kolesi, ugotoviš, da se je bolje prej malo pripraviti, kot na ciljni destinaciji pristati z napol delujočim prevoznim sredstvom. Vsi smo že slišali pripovedi o “nežnem” ravnanju s prtljago. Torej, prvo kolo dol, blatniki dol, prtljažnik dol, menjalnik dol, balanca dol in zasukana, sedež dol. Vse je treba seveda trdno pričvrstiti, da ne bo rokenrola v škatli. Okoli malo obložiti z ostalo prtljago za zaščito in to je to.

Danes  zjutraj sva malo v skrbeh čakala na prevoz, na koncu smo se malo stisnili, objeli škatle in je šlo.

Na Brniku pa kar prva v vrsti. Tehtanje škatel sva uspešno prestala in oddala kolesi ter ostalo prtljago.

Kolesi pred oddajo na letališču.

Od vse napetosti sva dodatno prtljago oddala še na WC-u. Te ne bova prevzemala v Amsterdamu, naj vse skrbi ostanejo v Sloveniji.

Čakanje na letalo

Potovanje je trajalo cca 1:45 in je minilo brez posebnosti. Po nestrpnem čakanju ali se bodo kolesa prikazala, sva končno ugledala škatle v ohranjenem stanju in začela s sestavljanjem. Po približno dveh urah švicanja sva bila pripravljena.

Greva?

Greva. Zapustila sva letališče, se zadnjič ozrla v nebo in

Letala nad glavo

nadaljevala pot SZ od letališča proti majhnemu, a slikovitemu mestecu Haarlem, polnem kanalov, v glavnem Amsterdam v malem.

Kanali so polni prometa.

Spila sva kavo in si ogledovala nizozemce, ki so uživali na toplem soncu, saj imajo podaljšan vikend.

Ja tudi taki so se našli.

Nato sva nadaljevala proti oceanu, a se malo prej obrnila proti severu po slikoviti obalni kolesarski poti, ki poteka med neke vrste sipinami, včasih bolj v gozdu.

Peščene sipine ob poti

Po nekaj kilometrih sva krenila desno v kamp.

Spet cela Nizozemska kampira.

No vseeno se je našlo nekaj prostora in postavila sva šotor, spoznala sosede, ki so že bili v Sloveniji in gredo vsak vikend kampirat na drugi konec Nizozemske in si skuhala večerjo.

Midva sva prva levo

Tako to je to za prvi dan. Vtisi so odlični, vreme tudi, počutje tudi.

Bilanca: cca 30km in 2 uri lahke vožnje s postanki.

Pozdrav tudi U&M.

Misel dneva: na nizozemskem je kolo na prvem mestu.

Izlet v dolino Glinščice

Velikonočni ponedeljek je idealen dan za prvi resnejši pomladanski obisk narave. Sploh, če ga združimo z idealnim vremenom, kot je bilo današnje.

Že na začetku vikenda je padla ideja, da se odpravimo na izlet po dolini Glinščice, ki smo jo sicer že večkrat prekolesarili po trasi stare železnice od Kozine do Trsta in nazaj.

Pri tem smo opazovali ljudi, ki hodijo po poti na nasprotni strani doline in rekli smo si, da si moramo kdaj vzeti čas tudi za peš varianto.

Za izhodišče smo vzeli vas Boljunc na italijanski strani, natančneje parkirišče ob informativnem centru/teatru Franceta Prešerna.

informativni center

Založili smo se s primernim zemljevidom  in opisom poti, nato pa se podali na pot. Prvi del vodi skozi vas in njene slikovite, ponekod ozke ulice, v značilnem primorskem slogu.

Čez 15 minut pridemo do koče Premuda, kjer se konča cesta in začne pešpot. Kaj kmalu smo grizli v hrib. Da bi videli čimveč, smo si izbrali pot, ki je označena z roza barvo. Ta gre mimo večine pomembnih znamenitosti doline.

Kaj kmalu smo se ločili od glavne poti, po kateri so se vile množice ljudi in zavili v desno po št. 25. Spet smo bili v tišini svojih misli, v prijetno ohlajeni senci smo se vzpenjali pod steno na levi strani, ki je izhodišče za več plezalnih smeri.

pot navzgor, levo plezalne smeri v steni.

Kmalu smo prišli skoraj do vrha in se odcepili levo (pot št. 13) proti razgledni točki Comicijev turn, ki je najvišja točka poti. Del poti po vrhu gre po rahlo izpostavljenem grebenu, vendar nič posebnega. Pri turnu se odpre pogled na celotno dolino.

panorama doline Glinščice

Levo od razgledne točke pa je pogled segel tudi do Tržaškega zaliva in dlje.

tržaški zaliv med hribi

Z najvišje točke je šlo samo navzdol. No, vsaj nekaj časa.

Sledili smo gravitacijski sili proti cerkvici Sv. Marije na Pečeh.

spodaj pod nami cerkvica

Na toplih skalah pri cerkvi smo si privoščili obilno velikonočno malico in se zazrli v daljavo, ogledovali lepoto narave in debatirali o nepomembnih malenkostih ter se nastavljali sončnim žarkom. Kar težko se je bilo odpraviti naprej.

Naša naslednja točka je bil slap Supet. Razmišljali smo, da bi se verjetno v vročih poletnih dneh želeli ohladiti v vodi, danes nam je zadoščalo opazovanje lepe narave.

Slap Supet pada čez rob 36 m navzdol.

Pot smo nadaljevali do konca doline oziroma natančneje vasi Botač.

Malo pred vasjo je odcep levo v klanec, kjer nas najprej betonska, potem pa s kamnitimi kockami tlakovana pot pripelje na vrh nasprotnega brega, na traso stare železnice.

tale ovinek na klancu iz Botača spominja na Vršič. Tudi strmina je primerna.

Trasa stare železnice pa spet polna ljudi. Na eni strani kolesarji, na drugi pešci, nad potjo pa še plezalci. Tako da moraš vrteti glavo naokrog, da paziš na vsa ta promet.

spodaj kolesarji in pešci, zgoraj plezalci

Nadaljujemo skozi dva tunela (prijetna ohladitev) in kmalu po drugem tunelu krenemo levo dol po stezi, ki je označena z markacijami. Spet se v blagem spustu spuščamo skozi gozd.

ni bilo vroče. Na sliki vsi člani družine z dolgimi lasmi.

Nato nas pot pripelje do zadnje točke Zabrežec, kjer so razvaline nekdanjega gradu in en balkonček, kjer je lep razgled v dolino proti Boljuncu.

brez selfija ne gre. V ozadju levo Boljunec.

Sledi še kratek spust v dolino nazaj proti Boljuncu in po ravnini spet do avta, ki nas pričaka prijetno segeret.

Zelo prijetna pot, super vreme. Priporočamo za družinski izlet. Po naši oceni je pomlad ali pa jesen  najboljši čas za ogled, saj je sicer prevroče ali premraz.

Dolžina poti: 9,5km

trajanje: cca 3,5 ure s postanki (čiste hoje je za urco in pol)

višinska razlika: približno 450 vm

Priporočamo našo varianto saj je lepše, če začnemo razgled z vrha, kot pa da se najprej vzpnemo do cerve in potem navzgor do razgledne točke in spet nazaj do cerve ter naprej. Po naši varianti ne gremo nikoli po isti poti, razen dela po Boljuncu od parkirišča do koče Premuda.

Potovanje London 4. dan

Danes se obeta dolg in naporen dan.

Najprej zjutraj direktno do Westminstra, ki je nekakšno upravno središče s parlamentom, vlado in drugimi pomembnimi ustanovami.

Že, ko stopiš ven iz podzemne, te ustavi pogled na slaven zvonik, skrit za zidarskimi odri.

Big Ben?

Ker sva bila malo prezgodnja, sva se se malo sprehodila mimo Churchilovega muzeja, parlamenta, Downing streeta 10, do Trafalgarjevega trga.

Admiral Nelson na Trafalgarjevem trgu.

Nato je napočil čas, da se vkrcava.

Danes sva za prevozno sredstvo izbrala ladjico, ki naju je zapeljala po Temzi.

Tako sva London ogledovala z nove perspektive.

The eye-vrteče kolo

Peljala sva se tudi mimo, oziroma bolje, pod mostovi, čez katere sva hodila včeraj.

Tower bridge

Tako smo po dobri uri plovbe v taki ladjici

Notranjost, sedela sva čisto spredaj pri steklu.

prišli do Greenwicha, kjer najprej, ko stopiš z ladjice zagledaš slavno jadrnico Cutty Sark, ki je bila zadnja nemotorna jadrnica, ki je plula po morjih. Baje zelo hitro. Sedaj je spremenjena v muzej.

Cutty Sark

Po dokaj svežem in vetrovnem vremenu sva se skozi park sprehodila na hrib, kjer je slavni observatorij.

Na pročelju je slavna ura, ki kaže greeniški čas. Zanimivia konstrukcija s 24 urno številčnico.

Ura, spodaj različne angleške mere

Danes se najbrž niti ne zavedamo, kako pomembno je pravzaprav natančno merjenje časa, v 18. in 19. stol. pa je to predstavljalo enega težje rešljivih vprašanj. Ne zaradi tega, da bi ljudje vedeli, kdaj je treba vstati, ampak zaradi navigacije na morju, kjer niso znali določiti zemljepisne dolžine in zato utrpeli številne žrtve na morju. Razpisana je bila za tiste čase ogromna nagrada za izumitelja časovne naprave, ki bo merila natančen čas in bila neodvisna od morskega valovanja in zibanja ladje. Klasične ure z utežmi niso prišle v poštev.

Tako je en lokalni mojster Harrison šele v četrtem poiskusu izdelal časomer, ki je bil dovolj uporaben, prenosen in primeren za komercialno izdelavo.

Harrisonov časomer, verzija IV

Vsaka ladja je imela svojega, ki je bil zelo natančen. Prvi so imeli cca 1sek  odklona na sto dni.

V škatlah zaprti prenosni časomeri.

Seveda so za merjenje časa potrebovali tudi dovolj točno osnovo. Ta je postala 0ti poldnevnik, ki poteka ravno skozi Greeniški observatorij.

Leva noga na vzhodni polobli, desna na zahodni.

V observatoriju je bil stalno prisoten astronom, ki je opazoval točen prehod planetov čez poldnevnik in na podlagi tega izračunal natančen čas.

na Vrhu stolpa je tudi montirana rdeča krogla, ki se je vsak dan točno ob enih popoldne spustila dol in po njej so nastavljali točne ure na ladjah.

Mornariški muzej, v ozadju Canary wharf, kjer je bilo včasih pristanišče ladij

Po poučni uri naravoslovja in ogledu tehnike sva bila seveda že lačna, zato sva odšla na kosilo, potem pa do Covent gardna, kjer je operna hiša in veliko različnih trgovinic.

Covent garden, nekdanja jabolčna tržnica

To je samo en del stare tržnice. Trgovine so seveda povsod, zgoraj, spodaj in po okoliških ulicah.

Lokali

Sledil je obvezen in težko pričakovan obisk knjigarn in antikvariatov.

Še ena zanimivost za konec.

Kolesarjenje po Londonu. V primerjavi z Ljubljano, je London kolesarsko nerazvit. Ne po številu kolesarjev, ampak po infrastrukuri. Kolesarske steze so zelo redke, večino časa kolesarji vijugajo med ostalim prometom, ali po pasovih za avtobuse in skušajo preživeti. Z vidika pešca zgleda noro. Nato se postavijo na začetek pasu na semaforju in ob zeleni prvi speljejo, ostali pa za njimi. Kot nekakšen lov. Zato seveda razna počasna kolesa in gospe v krilih niso ravno zaželjene, večina jih je na športnih kolesih in v pajkicah. Govorim seveda o ljudeh, ki se zjutraj peljejo v službo, ne o rekreaciji. Na ramenih rucak z oblačili. Noro, ampak kaj čmo. Na vsakih deset kolesarjev se prav gotovo najde vsaj eden v kratkih hlačah, ne glede na vreme in temperature (trenutno je npr. 3 stopinje + veter).

Pred semaforjem, ozadju Harry Potter v gledališču.

Tako, jutri pa domov. Pozdrav S&M

Misel dneva: Koliko je ura?