Danes smo vstali kako minuto prej, da bi se izognili vročini. Žal je bilo že ob devetih 27 st. C. Odpravili smo se na jugozahodni del Provanse, ki nam je nekako najbližji.

Začeli smo v naravnem parku Camargue, ki je dobil svoje ime po svetovno znanih konjih, ali pa obratno. Ustavili smo se v naravnem ornitološkem rezervatu in se nagledali flamingov in ostalih zanimivih ptic ter nekaj konjev.

  
Pot smo nadaljevali še nekaj kilometrov do morja v kraj po imenu Sv. Marija na morju. Majhno turistično mestece je prekipevalo od ljudi, ki so se večinoma prišli ohladit v sredozemskem morju.

Najprej smo si ogledali majhno mračno romansko cerkev, kjer naj bi hranili tudi posmrtne ostanke sv. Sare ter njen kip, ovit z mnogimi rutami. Prostor, v katerem je bil kip postavljen, je bila majhna kripta pod zemljo. V čast ali priprošnjo svetnici ljudje prizigajo majhne svečke. Tako je bilo v kripti zaradi kakih tisoč prižganih sveck deset stopinj višja temperatura in nemogoče zdržat več kot par minut.

  
Po kratki malici smo se še ohladili v sredozemskem morju. In ko rečem ohladili, mislim Ohladili, saj je bila temperatura vode verjetno pod dvajset st. ali pa zgolj kako stopinjo več. Tokrat je bilo kljub vročini, več ljudi zunaj kot znotraj, ali pa samo do pasu v vodi.

  
Sledil je povratek nazaj. Na sredi poti smo se ustavili še v lepem provansalskem mestu Arles, znanem po dveh večjih zanimivostih. Stavbah iz rimskih časov in temu, da je tukaj več let živel in ustvarjal svetovno znani slikar Vincent van Gogh. Zaradi vročine smo si ogledali samo slavno rimsko areno ter rimski teater.

Po kratkem sprehodu po mestu in prigrizku iz ulične pekarne, smo končali pod marelami.