Po odličnem kafetu za vogalom in krepčilnem zajtrku, smo se končno vsi štirje spravili iz hiše.

Naše stanovanje je nekje nad modrim kamionetom v drugem nadstropju.

Nad tovornjačkom je apartma

Odpravili smo se raziskovat mesto. Ena od najbolj znanih znamenitosti Trapanija je ribja tržnica. Sedaj verjetno v manjšem obsegu kot sredi sezone.

Takole na enih dvajsetih do tridesetih stojnicah ribiči prodajajo svoj ulov. En bolj glasen od drugega. Vse zgleda privlačno, cene zmerne.

Del ribje tržnice

Trilje za večerjo

Sprehajali smo se ob obali in si v delno oblačnem vremenu nekje v daljavi predstavljali Afriko.

Desno na morju je nekje Afrika

Med sprehodom po drevoredu ob pristaniškem terminalu smo sklenili, da popoldne skočimo z busom na bližnji hrib v znano vas Erice.

Sprehajališče ob pristanišču

Skočili smo na hitro kosilo v apartma in spet nazaj v pristanišče. Avtobus je zamujal več kot petnajst minut ampak končno se je prikazal in nas pobral. Bili smo edini potniki.

Erice je znana vas na pečini nad Trapanijem, obdana z obzidjem in polna slikovitih tlakovanih ulic, stolpov, ter prodajaln keramike z značilnimi siciljanskimi motivi.

Po preverjanju na Wikipediji naj bi Erice naseljevalo skoraj 30.000 prebivalcev. To ga seveda uvršča bolj med mesta, ampak glede na to, da smo videli kakih dvajset duš, vztrajamo pri vasi.

Ena spodaj, drugi zgoraj.

Ne žgečkaj me, mami.

Na žalost je bila večina znamenitosti konec februarja zaprta, tako da smo predvsem pohajali okrog in odkrivali vedno nove prehode med hišami.

M. je na dveh slikah hkrati

Pred chiesa Madre

Na hribu (kar 751 m) nad morjem je bila temperatura seveda drugačna kot v dolini in zoprn mrzel veter nas je kar silil v gibanje.

Na žalost je bilo do edinega večernega avtobusa kake tri ure, tako da smo najmanj trikrat prekrižarili vse potke, popili obvezno kavo, spominke gledali bolj skozi izložbena okna, zaman pritiskali na zaklenjena vrata muzejev in cerkva.

Po sončnem zahodu

Trapani daleč spodaj v zahajajočem soncu.

smo se odpravili proti avtobusni postaji in se že pol ure pred odhodom nagnetli v prazen bus. Šofer se nas je usmilil, ko je videl kako drgetamo od mraza.

Po strmem spustu v mesto smo ugotovili, da je Trapani v soboto zvečer oživel, saj so bile ulice in lokali kar polni.

Mi se nismo pustili premamiti lučem ulice, ker nas je vleklo na težko pričakovane ribe.

Misel dneva: Zgoraj je običajno bolj hladno;-)