Sicilija 2017 4. dan-Marsala, pustna povorka

Po zajtrku smo imeli naročen taksi do letališča, kjer smo prevzeli skoraj novega Fiata 500L. Kljub temu, da smo na Siciliji se nismo pustili prepričati v dokup dodatnega zavarovanja. Malo tveganja pa mora biti, kajne?

Z avtom smo se odpravili ob obali južno od letališča, kjer so zanimiva solna polja (soline) in značilni mlini na veter. Žal je bilo spet kar nekaj stvari v tem času zaprto, zato je ostalo pri fotkanju, ogledu precenjene trgovine s solnimi izdelki in nadaljno vožnjo proti Marsali.

Mlin na solinah

Treba je povedati, da je Marsala ena najbolj zahodnih točk otoka in najbližja Afriki. Parkirali smo na SZ koncu mesta in se napotili skozi park, kjer smo videli največje fikus drevo do sedaj.

Tega fikusa ne moreš dati v pisarno.

Po božanju koi krapov v bližnjem ribniku smo se podali v mesto skozi Nova vrata (Porta nuova). Sprehodili smo se do glavnega trga pred cerkvijo matere božje.

Chiesa madre

Nadaljevali smo po glavni ulici in se ne preveč uspešno upirali izložbam trgovin, ki so oglaševale do 70% znižanje. Na srečo je bilo samo še 15 minut do 13.00, ko so zapirali trgovine.

Po kratki pavzi za prigrizek smo se ustavili v eni od mnogih vinotek. Marsala je podobno kot Madeira na portugalskem, znana po istoimenskem sladkem vinu (marsala), ki se ga pije kot degistiv. Prodajajo ga v sladki, polsuhi in suhi varianti in seveda sva vse preizkusila.

Vinoteka je imela pomenljivo ime La Sirena Ubriaca. Prevod si poguglajte. Imajo tudi svojo spletno stran in baje se da tudi iz Slovenije naročiti Marsalo. Imajo tudi več deset vrst raznih namazov iz najrazličnejših sestavin, ki jih namažejo na majhne kruhke. In jih seveda tudi prodajajo. Njami.

La Sirena ubriaca

La Sirena Ubriaca

Nadaljevali smo sprehod po napol izpraznjenem mestu (opoldanska siesta) in bolj po sreči kot po načrtu vstopili v en kvartir, kjer so bila štiri čudežna drevesa povezana z ovijalkami, na sredini med njimi vodomet. Med pitjem kave, sta se otroka zabavala ob in na drevesih.

Drevesa zavita v ovijalke

Marsale smo se nagledali, zato smo se ob obali odpravili naprej proti jugu.

Ob cesti smo zagledali priprave na pustno povorko. Po guglanju smo nekako doumeli, da naj bi se začela ob 16. Do takrat je bilo še 10 minut, zato je padla    odločitev, da počakamo. Policaji so res zaprli del ceste do 16 ure, kar smo si razlagali kot obetavno. Po siciljansko je to seveda pomenilo, da se bo vse skupaj začelo enkrat popoldne.

Okrog petih se je prvi voz premaknil naprej okrog ovinka, za njim kmalu drugi, ki pa je malce narobe zastavil pot in s traktorjem skoraj poškodoval lastno masko, ki jo je prevažal. Vse skupaj se je v trenutku ustavilo.

Reflektorji na traktorju so zapeli v roko od kraljične na vozu

Seveda je bilo tudi reševanje po siciljansko. V bistvu je bil to še najbolj zanimiv del povorke, še preden se je sploh začela. Nato so končno traktor odpeli, pustili  prikolico na sredi ceste in spet se 20 minut ni zgodilo nič. No, to je izbilo dno tudi slovenski potrpežljivosti in okrog 17.30 smo odšli, tako da ne vemo, kako se je vse skupaj razpletlo.

prikolica brez vlačilca čaka sredi ceste

Dan smo nameravali zaključiti s prigrizkom na obali in pogledom na zahajajoče sonce. Na žalost nas je pregnal pogled na kupe smeti, ki jih očitno morje in ljudje odložijo na obali. Prav tako so nas nadlegovali potepuški psi, ki so bili videti prav bogi. Tudi to je ena od značilnosti J Italije in Sicilije. Padla je odločitev, da se odpeljemo domov v Trapani, kamor smo prispeli v večernih urah.

Misel dneva: ura na Siciliji pomeni povsem nekaj drugega kot piše na urniku.