Kolesarsko potovanje IT, HR, september 2017, dan 2

Chiusaforte-Udine, 84 km, 4:35, 340 vm

Zjutraj je vreme zgledalo prav kilavo. Kar pomeni dež. No, med zajtrkom se je malce umirilo, zato sva se hitro spakirala in naložila kolesi, se oblekla v napol suha oblačila ter naredila en selfi.

Po obrazih se vidi, da še nisva obupala.

Jutro in dopoldne je minilo kar v prijetnem vzdušju, skozi tunele, mimo slapov, ki so se zgrinjali v dolino.

Vmes sva prečkala reko

kar po tirih stare železnice.

Ker sva lovila lepo vreme, napoved je pa bila, da bo po enajsti dež, sva kar hitela.

Vmes sva v kraju Venzone srečala ogromno gasilcev. Sva že mislila, da je kaka nesreča, a so imeli samo vajo. Celo heli so pripeljali na vajo.

Kratka pavza za kaj prigriznit in naprej.

Vreme je bilo sicer kar zmernih temperatur, a nama je ustrezalo biti malo bolj oblečena. Danes sva uporabila star trik in v čevlje na nogavice obula še vrečke, kar se vidi na zgornji sliki. Delovalo pa je. Noge sva imela na toplem ne pa v lužci.

No približno na pol poti se je ulilo in vsi dobri nameni so se končali. Potem sva se malo posušila kar med vožnjo, pa spet zmočila,… Načrtovala sva sicer cca 70 km vožnje, žal se pot ni strinjala z nama in delala nonstop dodatne ovinke.

Za navigacijo sva uporabljala kar napise in nalepke na drogovih. V večini časa je to funkcioniralo. Samo malo pozoren je treba biti. Celotna pot je označena z rjavo barvo in napisom FVG1

No po ovinkih in obvozih sva končno prispela do nekega hotelčka v Udinah, kjer sva imela rezervirano sobo.

Danes sva bila kar utrujena, zato je še preden sva se lotila česarkoli drugega padla ena topla juhica kar v sobi.

Ker je bil v bližini decathlon in sva potrebovala nekaj malenkosti, sva skočila še tja in v trgovino. Zelo sva razmišljala, da bi glede na razmere nabavilo spodnjo dodatno opremo.

Prevladala je pamet in to, da je treba vse vozit s sabo.

Misel dneva: Knor juhca je še vedno zakon.