Kolesarsko potovanje IT, HR, september 2017, dan 3

Udine-Lucija, 113 km, 5:45, 750 vm

Zjutraj je bila napoved za današnji dan precej slabša kot včeraj in za pozno popoldne napovedanih še obilo padavin.

Zato sva po obilnem zajtrku naredila nov bojni plan. Ne greva do Gradeža, ampak potegneva do Lucije in pridobiva en dan za celjenje bojnih ran, se pravi sušenje cunj.

Priprave so zahtevale tudi priložnostno krojenje in krajšanje oblačil.

Pred hotelom pa nova klavrna slika. Ulivalo je na polno.

Nič, zajahala sva konjička in v navigacijske borbe po ulicah Vidma, da sva se prebila na cesto proti Monfalconeju.

Nekje pri San Giovannu se je izkazalo, da je odločitev kar v redu.

Poslavljala sva se od tega vremena.

In se vozila v svetlo prihodnost.

Na žalost je začela pihati burja in ni šlo tako hitro kot bi želela.

Vmes sva prečkala naraslo Sočo,

se slikala pred spomenikom v Redipulji,

in nasploh nama je nekako šlo. Nekje pri Devinu pa se je izkazalo, da nama ne bo uspelo, kar se vremena tiče.

Obrnila sva se na obalno cesto proti Trstu in tam se je pa začelo. 15 km spusta do Trsta je minilo kot bi… Ja, tako bi se moral končati stavek. Na žalost se je spust vlekel in vlekel, midva pa sva plavala na cesti z avti na levi. Pralo nama je tudi možgane, ne samo telesa. V Trstu se je pranje nadaljevalo in tukaj sva imela resno krizo, ker je bila navigacija za kolesa nemogoča, kolesarske steze neobstoječe, štiripasovnice neprijazne, dež moker.

Nekako sva se prebila do centra. Če si danes popoldne zataval na tržaško železniško postajo, te je pričakal tale pogled.

Vsaj delno sva se preoblekla v suhe stvari, medtem se je tudi dež umiril. Kot največji problem se je izkazala navigacija. Kako se s kolesom prebiti iz Trsta? Lažje rečeno, kot storjeno. Pločniki, ceste, večpasovnice, tuneli, vzponi, spusti. Na koncu sva pristala v Miljah na začetku poznane Parencane.

Potem pa z vetrom v hrbet skozi Škofije, Dekane, Koper, pred Izolo pa naju je pričakal tale pogled.

Kljub temu, da so se ljudje rekreirali v kratkih oblačilih, sva bila midva zavita kot medveda.

Z zadnjimi močmi sva se privlekla do Lucije. A vseeno vesela. Jutri je prost dan, lepo vreme. Posebne čestitke tudi S. za prvo stotko. Dobra je ta moja ženkica.

Misel dneva: Po dežju vedno pride nov dež.

Pozdrav U in M in vsem, ki ste skrbeli za naju.