Dobro jutro. Blazina zdrzala 6 ur, oziroma bolje receno, jaz, preden sem zacutil, da sem na tleh. Kar je dobro.

Po zajtrku in pakiranju sva se odpravila naprej in se že čez kak kilometer ustavila ob jezeru, kjer sva napihnila blazino in iskala mehurčke s potapljanjem blazine pod vodo. Kar izziv.

Medtem, ko se je blazina sušila, sva opazovala mlade jadralce, ki pa so jih vlekli, ha, ha.

Čas je bil, da greva naprej, saj naju čaka dolg dan.

Prestopila sva mejo nazaj v Švico in spet občudovala zrihtano in speglano okolico.

Po približno 40 km lepe vožnje sva zašpikala prvi del poti in sklenila krog okoli jezera.

Nato se je bilo treba prebiti ven iz mesta, kar je predstavljalo navigacijski problem. Table so sicer označene, ampak hitro kako spregledaš ali pa se ti zdi, da vodi v drugo smer kot vodi v resnici.

Nekako sva se spravila iz mesta. Danes je bilo cel dan sonce in zelo toplo, tako da sva se grela.

Nato pa so se počasi začeli klanci. Manjši in večji. Nekateri kratki a tako strmi, da sva morala kolo porivati.

Ja, ta pot ne gre samo ob reki Roni, ampak tudi nad njo, pa stran od nje.

Potem sva šla v nov klanec, ki se je zaključil z mejo med Švico in Francijo.

.

Vmes sva ugotovila, da je to obmejno območje bolj prazno in da ne bova imela kje spati. Alternativa je da spiva na divje pod drevesom, ali pa zelo podaljšava pot do prvih kampov. Zelo zato, ker sva po par dnevih že utrujena in seveda klanci poberejo veliko moči.

Izbrala sva drugo alternativo, ki je vključevala nove klance po zelo prometni cesti, z vozniki kot da so na gorski preizkušnji.

Ni in ni hotelo biti konca. Zadnjih 7km se je končno prevesilo navzdol in spustila sva se čisto do Rone in v prvi kamp v mestu Seyssel. Zmatrana, tudi mračiti se je začelo.

Dolg in naporen dan.

Pozdrav U&M

Bilanca dneva: 99km, 5:25h, 830 vm

Misel dneva: Ob večerji poleg hrane zapaše malo filozofske debate.