Začelo se je z namero, da sva pa res že utrujena in morava zmanjšati tempo. Malo sva računala da prideva do Lyona, to bo cca 70 km. Bova zmogla.

Iz kampa sva se spet pobrala med zadnjimi, ki prespijo samo eno noč. Zjutraj si rada vzameva čas, da v miru še pojeva zajtrk in spijeva kavo, da dobiva energijo za štart.

Prvi del dopoldneva je bil precej dolgočasen, občasno navigacijsko zahteven, ker pot še ne obstaja v naravi oziroma gre po delih, ki se jim raje izogneva (grobi makadam, zelo prometne ceste brez pasu za kolesarje). Tako sva vozila in vozila, da sva prišla do mesteca Jons, kjer je bil končno čas za kosilo iz tovornjaka ob cesti

Bilo je njami.

Potem pa naprej. Oznake so se izboljšale, da ni bilo treba preverjati odcepov na telefonu vsakih nekaj metrov.

Tako sva se počasi približala zunanjemu obrobju Lyona. Poznalo se je, da je vikend, saj je bilo ogromno ljudi zunaj, po parkih, na poteh.

Prvi del poti v mesto je odličen, tik ob reki.

Nato pa zavije v južni del Lyona, kjer ni več prave kolesarske steze

Nekako sva se prebila skozi prometni kaos do trgovine s sestavinami za večerjo in hotela. Ja, tokrat nisva hotela tvegati s predolgo vožnjo.

Po tušu in spiranju obcestnega prahu pa še večerjica. Tokrat sva končno prišla do dobre kapljice, o kateri sanjava že par dni, pa potem v naglici v trgovini pozabiva, ker se nama mudi.

Pozdrav U&M

Bilanca dneva: 94 km (ni se izšlo z manj), 4:57, 430 vm

Misel dneva: S kozarčkom vina je večerja boljša.