Letos greva zaradi različnih razlogov potovati s kolesom že prej in ne septembra, kot običajno.

Destinacija: Nizozemska, raj za kolesarjenje, vsaj v zvezi s kolesarsko infrastrukturo.

Ker je destinacija nekoliko dlje kot običajno, je način dostopa nekoliko drugačen. Najprej let z letalom do Amsterdama, nato s kolesom naprej.

To seveda zahteva prej nekoliko predpriprave. Kolesa je potrebno pripraviti na potovanje z letalom, jih razstaviti, zapakirati v kartonsk škatle, ravno tako ostalo prtljago.

Pakiranje koles zgleda nekako takole.

Napol razstavljena kolesa v škatli

Ko bereš zgodbice z izkušnjami potovanj s kolesi, ugotoviš, da se je bolje prej malo pripraviti, kot na ciljni destinaciji pristati z napol delujočim prevoznim sredstvom. Vsi smo že slišali pripovedi o “nežnem” ravnanju s prtljago. Torej, prvo kolo dol, blatniki dol, prtljažnik dol, menjalnik dol, balanca dol in zasukana, sedež dol. Vse je treba seveda trdno pričvrstiti, da ne bo rokenrola v škatli. Okoli malo obložiti z ostalo prtljago za zaščito in to je to.

Danes  zjutraj sva malo v skrbeh čakala na prevoz, na koncu smo se malo stisnili, objeli škatle in je šlo.

Na Brniku pa kar prva v vrsti. Tehtanje škatel sva uspešno prestala in oddala kolesi ter ostalo prtljago.

Kolesi pred oddajo na letališču.

Od vse napetosti sva dodatno prtljago oddala še na WC-u. Te ne bova prevzemala v Amsterdamu, naj vse skrbi ostanejo v Sloveniji.

Čakanje na letalo

Potovanje je trajalo cca 1:45 in je minilo brez posebnosti. Po nestrpnem čakanju ali se bodo kolesa prikazala, sva končno ugledala škatle v ohranjenem stanju in začela s sestavljanjem. Po približno dveh urah švicanja sva bila pripravljena.

Greva?

Greva. Zapustila sva letališče, se zadnjič ozrla v nebo in

Letala nad glavo

nadaljevala pot SZ od letališča proti majhnemu, a slikovitemu mestecu Haarlem, polnem kanalov, v glavnem Amsterdam v malem.

Kanali so polni prometa.

Spila sva kavo in si ogledovala nizozemce, ki so uživali na toplem soncu, saj imajo podaljšan vikend.

Ja tudi taki so se našli.

Nato sva nadaljevala proti oceanu, a se malo prej obrnila proti severu po slikoviti obalni kolesarski poti, ki poteka med neke vrste sipinami, včasih bolj v gozdu.

Peščene sipine ob poti

Po nekaj kilometrih sva krenila desno v kamp.

Spet cela Nizozemska kampira.

No vseeno se je našlo nekaj prostora in postavila sva šotor, spoznala sosede, ki so že bili v Sloveniji in gredo vsak vikend kampirat na drugi konec Nizozemske in si skuhala večerjo.

Midva sva prva levo

Tako to je to za prvi dan. Vtisi so odlični, vreme tudi, počutje tudi.

Bilanca: cca 30km in 2 uri lahke vožnje s postanki.

Pozdrav tudi U&M.

Misel dneva: na nizozemskem je kolo na prvem mestu.