Danes sva malo potegnila spanje in se težko spravila k življenju zjutraj.
Po zajtrku sva začela s pospravljanjem. Spala sva pod drevesi s katerega so deževale majhne gosenice, ki sva jih imela povsod.
No, končno sva bila odpravljena za na pot.
Prijazen sosed se je ponudil, da naju slika.
Po nekaj kilometrih iz kampa sva prišla do kanala, ki ga je bilo treba prečkati s trajektom.
Prvi del današnje poti je bil z eno besedo čudovit. Vozila sva se po takoimenovani dolgokolesarski ruti s katerimi je Nizozemska prepredena. Midva sva vozila varianto LF1b, ki gre ob obali čisto do vrha.
Vozimo se med čudovitimi sipinami. Nekatere so bolj poraščene, druge manj. Če se ustavimo, vidimo, da je pod rastjem mivka.
Večkrat se pot približa morju, ki pa je kar dobro skrito za nasipi.
Na poti srečujemo ogromno kolesarjev in s tem mislim tisoče. Ogromno različnih koles, predvsem nizozemsko pokončnih, pa tudi kak posebnež se najde
Dobršen del poti je tlakovan.
Vse skupaj je tudi nekakšen ptičji rezervat, saj je ogromno gosi, rac in druge perjadi.
Srečamo pa lahko tudi kaj bolj konkretnega.
Ko se pot približa morju, je možno iti preko sipin na neskončne plaže z mivko, ki so zgledale že sedaj dobro obiskane.
Ustavila sva se tudi v kraju s slikovito cerkvico in obnovila zaloge hrane.
Potem sva se odlepila od sipin in zavila proti notranjosti oziroma SV. Pokrajina se je spremenila v čisto ravnino in obdelana polja. Videla sva tudi nasade tulipanov, žal sva kaka dva tedna prepozna in nisva videla vseh teh čudovitih barv.
S spremembo pokrajine je prišla tudi utrujenost, pot se je večkrat obrnila v veter.
Malo sva se še lovila z navigacijo, tako da so se zadnji kilometri kar vlekli. Končno sva zagledala kamp. Najprej je padla večerja, šotor lahko počaka.
Še današnja bilanca: spet je padla stotka, natančneje 101 km, 5:10 ure, 280 vm
Pozdrav U&M
Misel dneva: Hrana je dobro zdravilo za utrujenost.