Za danes je bila včerajšnja napoved bolj kilava. Predvsem popoldne in proti večeru. Zato sva najprej načrtovala prost dan brez kolesa. Jutro je zgledalo kar obetavno in na hitro sva sprejela odločitev, da greva naprej.
Po pakiranju še hitra fotka
In že greva naprej.
Čez par kilometrov sva prišla do začetka inženirske mojstrovine, s katero so del morja odrezali in spremenili v jezero. Gre za jez Afslujdijk, ki so ga gradili v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Dolg je 32,5 km in povezuje sever Nizozemske z deželo Frizijo. Na njem so na začetku in na koncu zapornice, s katerimi uravnavajo višino vode.
Po nekaj sto metrih sva se morala ustaviti, ker je bila vožnja nemogoča. Roji mušic, ki sva jih imela polna usta, ušesa, nos, in seveda na oblačilih.
Zato sva sprejela izredne ukrepe.
In tako je bilo trideset km v ravni črti. Kolesarjev vsega skupaj za mizarjevo eno roko. So že vedeli zakaj.
Vmes za popestritev pa še nekaj posebnega.
No po dobrih trideserih km sva prispela čez. Vreme se je precej pooblačilo.
Šla sva skozi zanimivo mestece, urejeno do skrajnosti,
ki je prepredeno s kanali in veliko stanovalcev ima urejen dostop do vode in spredaj parkiran svoj čoln.
Po kosilu iz supermarketa, kavi in pivu sva se odpravila naprej v lahkotnem tempu, saj se nama ni mudilo. Pokrajina se je spet spremenila v kmetijsko. Tokrat sva srečevala predvsem živali:
Vse to sva si imela čas ogledat, ker se nama ni mudilo. Za spremembo sva se odločila, da bova prespala za štirimi stenami zaradi vremena. Postelje sva rezervirala zjutraj in dogovorjena sva bila da prideva ob 16.
Spiva v eni majhni vasici Ferwoude, sredi polj.
Naša dva gostitelja sicer bolj slabo govorita angleško, ampak smo se vse zmenili.
Pozirala sta za naju v svojih nekdanjih delovnih uniformah. Sedaj sta že penzionista.
Večerjo sva si skuhala zunaj v zavetrju hiše in občasnih kapljicah dežja. Lahko bi šla tudi dlje, ampak tudi to je v redu.
Tako da imava večer bolj prost.
Bilanca: 54km, 3 ure, 50 vm
Pozdrav U&M
Misel dneva: Nizozemci znajo z vodo.