Kolesarsko potovanje IT, HR september 2017-predpriprave

Premagovati razdalje s pretežno lastno močjo me je vedno privlačilo. Seveda sta čas in denar glavna omejevalca za uresničitev sanj. Sanje, pravijo, da ne škodijo. Ampak tudi od branja potopisov lahko postane človek odvisen, še posebej pa je lahko v nevarnosti denarnica.

Nekje je treba potegniti črto in sprejeti razumno odločitev. In se seveda odpraviti od doma.

Tako sva se tudi letos odločila, da bova del dopusta prepotovala s kolesi. Zadnji čas sicer nisva ravno posebej veliko kolesarila, ampak vseeno imava letos pribl. 1000 km v nogah. Ni ne vem kaj.

Glede na dostopnost in logistiko so bile različne možnosti v igri, na koncu sva se odločila za eno bližjih.

Na pot se odpravljava z že preverjenima kolesoma. Jaz s svojim jeklenim Surly Crosscheckom, S. s svojim Giantom Rove Liv.

Podobno kot lani bova uporabljala zadnje torbe proizvajalca Ortlieb ter torbe za na krmilo iste firme. Bistvena razlika v primerjavi z lani je to, da bova kampirala, kar pomeni, da voziva hišo in posteljo s seboj.

Takole zgleda prtljaga pred pakiranjem razvrščena po kategorijah.

Prtljaga po kategorijah za eno osebo.

Pa pojdimo po vrsti. Čeprav je to za enega, so seveda nekatere stvari skupne.

Levi stolpec (spanje):

  • spalka
  • podloga za spanje
  • šotor

Vmes:

  • različna elektronika
  • kabli
  • ura

Sredinski stolpec (od zgoraj navzdol):

  • rezervna kolesarska oblačila (1x za preobleč)
  • spodnje perilo
  • civilna obleka
  • dežne hlače in anorak

Tretji stolpec:

  • kolesarska oblačila (to bom imel oblečeno)
  • dve steklenici za vodo
  • rezervna kartuša za plin
  • sončna očala+elektronski bralnik z ogromno knjigami
  • rokavice

Četrti stolpec:

  • blazina (povšter)
  • nekaj orodja in rezervnih delov za kolo
  • kuhinja (pribor, posoda, kuhalnik, skodelici, krožnika, 1 plinska kartuša, nož)

Tako to je to. Manjka še nekaj osnovne hrane, ter toaletni pribor in par malenkosti, ki jih bo vozila S. oziroma si jih bova razdelila.

Ko to spakiramo v torbe, zgleda takole.

Spakirano v torbe.

Dve torbi zadaj za prtljažnik, na vrh šotor, sprednja torba, oblačila, ki jih bom imel na sebi in seveda bidoni, ki gredo v košarice na kolesu.

Teža? Za vse, kar je na sliki + nekaj stvari, ki so že na kolesu (zračnica, pribor za krpanje, pumpa) se je drtehtnica ustavila pri 15,5 kg. Dodajmo temu še težo moje malenkosti in težo kolesa in smo nekje pri 130 kg, ki jih bo treba poganjati. Juhu.

Kolesarsko potovanje po Istri 4. dan

Zjutraj sva takoj, ko se je odprla trgovina, šla nabaviti kaj za zajtrk. Bila sva samo delno uspešna saj je bila založenost bolj slaba.

Po zajtrku sva se še malo nastavila soncu.

14749161707053

Nato sva se odpravila. Vsaj za nekaj je bil včerajšnji vzpon dober. Če si na vrhu, pač vse poti vodijo navzdol.

Spustila sva se do Buj, si ogledala mesto in se ustavila na kavi. Celo nekaj klanca sva premagala.

14749161180541

Cerkev Sv. Servula Buje

2016-09-26-20-58-30

Buje

Po Bujah naju je čakalo še nekaj km in spust proti Sečovljam. Prestop meje brez problemov. Nato pa po znani in velikokrat prevoženi Parenzani.

14749165060060

Začetek slovenskega dela parenzane pri mejnem prehodu.

Mimo solin sva spet prišla na kraj kjer se je vse skupaj začelo. Tokrat sva si vzela tudi čas za kopanje in nastavljanje soncu.

2016-09-26-13-01-23

Pri kampu Lucija

Super je bilo. Prijetno utrujena od štirih dni kolesarjenja.

Še današnja bilanca: 25 km, 1,25 ure, 150 vm.

Misel dneva: Napor in trud sta pol uspeha.

Sklepne misli:

Skupaj sva prevozila okrog 260 km. Vreme je bilo kot naročeno, kolesarjev sva srečala ogromno. Mislim, da je to zelo primeren čas, saj je konec hude vročine.

Spala sva v zasebnih sobah, da sva prihranila pri prtljagi. Cena namestitve za dva med 35 in 38 evri. Rezervirano preko bookinga en dan vnaprej. Sistem deluje super. Lastniki zelo prijazni.

Naslednjič pa kaj novega..

 

Kolesarsko potovanje po Istri 3. dan

Danes sva se po obilnem zajtrku odpravila iz Fažane. Najprej spet nekaj makadama,

14748170497080

MTB steza

Nato pa 3 km vzpona proti Vodnjanu. Proti vetru. Počasi pa je šlo. V Vodnjanu sva iskala kremo za sončenje, pa so jih že umaknili s polic.

Zato sva si na hitro ogledala mesto

14748171751940

Ena čudna slika na fasadi

ter se odpravila naprej. Pot sva najprej zastavila proti Pazinu. Ves čas se je zlagoma vzpenjala, veter nama je pihal v prsi.

V Žminju sva zavila proti kraju z zanimivim imenom. Pivka najbrž še ni pobratena z njim.

14748171348551

Mi smo na krasu oni pa u šumi.

Med potjo naju je od švohosti napadla lakota in za prvo silo je bila tudi knor župca ok.

14748171134890

Kuhanje župce

 

Nato naprej do Vižinade, kjer je bila zaprta cesta. Nisva načrtovala dodatnega 15km obvoza in sva se raje prebila čez gradbišče do Ponte Portona.

Nato pa višek dneva, vzpon v Grožnjan. 5km grdega makadama, ki so ga vsakih nekaj minut dodatno zabelili turisti v avtih. Od vseh možnih dni sva izbrala ravno tistega, ko v Grožnjanu poteka ex tempore.

14748170838980

Proti Grožnjanu

Ko sva pod tušem sprala vsa prah, sva si še ogledala G.

14748244993421

Ene od mnogih slik na ulici

14748244518600

Dvorišče, kjer spiva. Velika vrata na levi so vhod v apartma.

14748245167832

Kjuti

Bilanca: nekaj manj kot 80 km, 4,5 ure vožnje, čez 1000 vm.

Misel dneva: Ne hvali dneva pred zadnjim klancem.

Dodatna misel: pozdrav M in U.

Beri naprej

Kolesarsko potovanje po Istri 2. dan

Glede na utrujenost po včerajšnjem dnevu, sva danes načrtovala krajšo pot. Najprej sva iz Vrsarja peljala po MTB poti nad Limskim kanalom in se vmes ustavila pri gusarski špilji, kjer so pirati spravljali svoj plen.

14747358511421

V ozadju vhod v Limski kanal.

14747358117940

Gusarska špilja

Nato naju je čakal vzpon dneva, približno 2,5 km klanca s 7% naklona. Po včerajšnjem dnevu je bilo kar naporno.

img_20160924_114940-resized-800

Uf uf

Na vrhu sva pot nadaljevala v smeri Pule skozi več krajev. Na kavi sva se ustavila v Balah in se dala v okvir.

img_00006_burst20160924122614-resized-800

Lepa in šlank. Mimoidoči so hoteli še riž vreči na naju.

Na poti sva videla ogromno oljčnih nasadov ter zanimivih okroglih kamnitih hišk, ki so jih gradili za zaščito pred vremenskimi pojavi. Kamenje so dobili, ko so čistili teren. Vse je narejeno brez veziva, samo iz kamenja. Noter pa prijetno sveže.

img_20160924_133754-resized-800

Predzadnja in končna faza gradnje

Končno sva prispela do Fažane, cilja današnjega dne. Privoščila sva si sobo v vili z bazenom. Juhuhu, prešvicane cunje na marmorju.

img_20160924_171622-resized-800

Vila z bazenom

Ker sva bila na cilju relativno zgodaj, sva se okopala v osvežilnem morju.

img_20160924_150516-resized-800

Na plaži, v ozadju Brioni.

Bilanca: 45km, 2,5 uri, 400vm.

Misel dneva: Kljub jesenskim dnevom ni dobro biti brez sončne zaščite.

Kolesarsko potovanje po Istri 1. dan

img_20160923_100553-resized-800

Takole se je začelo najino kolesarsko potovanje po Istri. V kampu Lucija sva se nastavila za skupno sliko. Pot naju je vodila preko meje v klanec in naprej proti Savudriji.

img_20160923_102012-resized-800

Po postanku v Umagu

img_20160923_114724-resized-800

sva nadaljevala mimo velikih kampov skozi Istrske kraje, vasice proti najini končni destinaciji.

img_20160923_140901-resized-800

Peljala sva se tudi mimo krajev s čudnimi imeni.

img_20160923_131305-resized-800

Na koncu sva le prišla v Vrsar in kar hitro našla apartma. Prijazna lastnika sta nama po pijači dobrodošlice pokazala apartma. Odpeljala sva se do mesta, kjer je potekala ribja fešta, se najedla, spet kolesarila v klance, pa spet v klance, potem pa še malo navzgor.

Večer sva zaključila na obali z romantiko.

2016-09-23-19-03-09

Rezultat: nekaj čez 80 km, 4 ure neto vožnje in 670vm.

Misel dneva: Istra je lepša jeseni.

 

 

Na Krk

Proti koncu avgusta, ko se vreme že začne spreminjati v jesensko, je včasih potrebno takoj odreagirati, ko se v vremenski napovedi pokaže priložnost za lep vikend.

Glede na to, da letos morja nismo videli ravno v izobilju, izbira ni bila pretežka. Odločil sem se, da bom priložnost izkoristil še za biciklistični trening.

Kljub temu, da je bilo že po dvajsetem avgustu, so se že od zgodnje ure skozi Pivko valile kolone avtomobilov proti morju čez mejni prehod Jelšane. Zato mi je bilo kar hitro jasno, da nimam kaj delati na cesti skupaj s toliko pločevine.

Medtem, ko je ostali del družine ubral bolj direktno pot, sem si jaz izbral nekoliko večji ovinek, z željo po senci v zavetju drevja, kar se je kasneje izkazalo kot skoraj pretirano.

Da prideš na Hrvaško čez mejni prehod Babno polje, je potrebno narediti kar precej dodatnih km. Ampak to se vse šteje v plus, zato pogumno naprej.

Tik pred mejnim prehodom

Tik pred mejnim prehodom

Začetna temperatura je kazala osvežilnih 16 ob osmi uri zjutraj, in z željo po tem, da me sončni žarki čimprej segrejejo, sem vrtel in vrtel. Vendar sem seveda pozabil, da so to najhladnejši deli Slovenije, kjer se podirajo temperaturni rekordi predvsem navzdol, tako da gretja ni bilo od nikoder. Na drugi strani meje, kjer je Prezid (HR), ni bilo seveda nič drugače.

Ker je bila pred mano še dolga pot, za mano pa že kaki dve uri zmernega vrtenja nog, sem si na obcestni klopci vzel nekaj časa za malico.

img_20150822_101101-resized-640

Razen nekaj lokalnega prometa med Rakekom in Bloško polico, sem tokrat imel cesto samo zase. Tako je bil to res čas za poglobljeno meditacijo. Najbrž se sprašujete s kakimi globokimi mislimi se človek v takih trenutkih ukvarja. Prejšnji teden objavljena študija (sicer opravljena pri tekačih na dolge proge) velja tudi za kolesarje. Več kot 70 % misli je bilo povezanih s tem, kako neudobje predstavlja aktivnost, ki jo opravljajo, ali bodo zmogli, kako hitro morajo iti in podobno. Potem se res vprašaš: “Zakaj že to počnem?” Ja odgovor je dal že Gregorčič, če malo parafraziram njegovo pesem prosto po prešernu:”Življenje ni potica.”

No vmes sem srečal enega pogumneža, ki se ni ustrašil nobenega napora. Na prvi pogled sicer zgleda bolj kot Jezus pod Kalvarijo, ampak kaj vemo, s kakšnimi trpljenjem se je ukvarjal umetnik, ko je delal ta kip.

img_20150822_110630-resized-640

A kdo ve, kdo je ta možakar? Za prvi pravilen odgovor častim pivo.

Pot je vodila naprej skozi notranjske ali kake druge gozdove. Klancev je bilo po občutku vedno več kot spustov in tako naprej v tem stilu. Sedaj že prepoznate vzorec razmišljanja?

Nekaj, kar je odtehtalo vse drugo pa je treba dodati. Čista samota. Skoraj nisem srečal žive duše. Še medvedi so se poskrili. Če samo pomislim, da bi moral iti čez Reko ali kaj podobnega, me kar strese.

Vmes me je pot vodila skozi NP Risnjak, ki sem si ga že označil za kak enodnevni izlet. Tisti, ki ste se že v zadnjih par letih peljali po avtocesti od Reke proti Bosiljevemu, ste najbrž na levi strani uspeli zaznati znan prizor. Zgleda, da je žled februarja 2014, ki je prizadel naše kraje tudi tukaj pustošil, saj je gozdna krajina vidno poškodovana in spodnji prizori povsem običajni.

img_20150822_125532-resized-640

Po kakih štirih urah sem končo prispel v civilizacijo in se vključil na gl. cesto Delnice-Reka, kjer pa se seveda nisem mogel izogniti več pločevini, ki se je valila naprej proti morju. V daljavi spodaj se je že dalo čutiti morje.

img_20150822_132816-resized-640

Tukaj je bila tudi najvišja točka ture, prelaz Jelenje (880mnv). Sedaj pa samo še 25 km spusta praktično skoraj do Krka. Žal so se za to pot odločili tudi vsi tisti, ki niso želeli plačati cestnine na avtocesti ali so ubrali bližnjico. In ni jih bilo malo. Od dvokoles do težkih cistern in avtobusov. Na srečo je bilo navzdol in sem bil enako hiter ali hitrejši kot ostali promet.

Ni več kaj dosti dodati. Kolone pločevine se valijo čez most na Krk, vmes en osamljen kolesar. Kampi so bili nabito polni, tako da smo šele v tretjem dobili eno kamnito precenjeno parcelo med avtodomi in prikoličarji. Ajde, za eno noč naj bo.

Statistika prevožene poti: cca 140 km in dobrih pet ur vožnje, dobrih 1500 metrov vzpona. Dokler se nisem spustil prav do morja, me je zeblo. Klub dolgim rokavom in podmajčki.

Zemljevid+višinski profil

Zemljevid+višinski profil

Pa še ena romantična za konec.

img_20150822_202423-resized-640