Arhivi Kategorije: Potovanje

Kolesarsko potovanje Nizozemska 5. dan

Objavljeno ,

Danes bolj na kratko. V kampu je namreč zelo slab sprejem signala in sva se odpeljala do 3km oddaljenega mesta Zeewolde, da lahko napišem vtise današnjega dne.

Zjutraj naju je pričakal spet lep sončen dan. Kljub temu se je bilo kar težko spravit v pogon. Približno uro in pol traja, da sva pripravljena.

Poziranje pred odhodom v praznem kampu.

Zapeljala sva se še do hiše lastnikov, kupila nekaj malenkosti po sistemu fairplay in pozirala pred sosedovim gradom.

Hiša na vodi.

Nato pa pot pod kolesa. Eol nama je bil danes bolj naklonjen in nama je namenil vetrove v hrbet, kar se je, vsaj dopoldne, kar poznalo pri hitrosti.

Najprej spet na trajekt in prečkanje kanala.

Trajekt na drugo stran

Med vožnjo ob nasipih in vasicah sva  se ustavila v eni hiši ob poti, kjer prodajajo kavo in se malo odpočila v zanimivih stolih.

Kava v gugalnici.

Do mesteca Kampen sva prišla ravno opoldne in podobno kot včeraj prisluhnila zanimivemu bitju zvonov.

Klikni za poslušanje.

Kampen je že kar veliko mestece (npr. kot PO) in njihovo parkirišče ob avtobusni postaji zgleda takole.

Parkirišče za kolesa.

Kako tukaj najdeš svojega je tudi vprašanje. Ja nič, greva naprej. Za kosilo sva se ustavilu v mestu Harderwijk. Sledila je še kava in nadaljevanje do točke kjer kolesarska prečka kanal. Ni nama bilo jasno kako, dokler nisva prišla do tam in videla, da ljudje čakajo s kolesi. Čez 20 minut je pripeljal nov trajekt, namenjen samo kolesarjem. Približno 50 se nas je naložilo gor in šli smo na drugo stran. Tukaj je vožnja trajala malo dlje.

Notranjost trajekta, ki pa sprejme ogromno kolesarjev.

Nato pa še 3 km po nasipu do kampa sredi gozda. V kampu pa nek elektronski sistem prijave na katerem zgubiš živce v nizozemščini.

Na koncu sva enega soseda prosila, da nama je plačal s svojo kartico in sva mu dala denar. Malo poklapana sva se odpravila kuhat večerjo in po večerji v mesto, kot sem že na začetku napisal. Jutri se že bližava Amsterdamu in počasi zaključujeva prvi krog, za naprej bova pa še videla.

Bilanca dneva 82km, 4:15, 100vm

Pozdrav U&M

Misel dneva: Na Nizozemskem ti Mastercard ne reši nobenega problema, ampak ostaneš z dolgim nosom.

 

Kolesarsko potovanje Nizozemska 4. dan

Objavljeno ,

Zjutraj sva se po okusnem zajtrku poslovila od gostiteljev in zajadrala v sončno jutro.

Prvi del poti sva vozila ob nasipih, ki ločujejo morje od ostalega ozemlja. Bili so polni ovac, ki so mirno žvečile travo in se niso zmenile za naju.

Pod nasipom

Vmes sva se malo nastavljala sončnim žarkom, ki jih je bilo danes obilo na razpolago.

Pod svobodnim soncem

V eni vasici sva se zjutraj odpočila na stolu, kjer sva zgledala kot pritlikavca.

Še bo treba zrasti.

Vozil sva skozi zanimive kraje, večinoma zasnovane na ali ob vodi. Nizozemci so res mojstri uravnavanja voda. V vseh krajih je ogromno kanalov in prometa, ki poteka po vodi, vmes pa dvižni mostovi, kot tale spodaj.

Klikni za ogled posnetka.

Takrat se ves promet zaustavi, ladja ali čoln gre mimo in življenje se mirno nadaljuje naprej.

Vmes sva skočila na kosilo in sladoled, med lizanjem katerega naju je presenetila bitje zvonov na zvoniku bližnje cerkve.

Klikni za poslušanje.

Nato je bil čas, da greva spet naprej, saj je bila že pozna ura do kampa pa še kar nekaj.

Vmes sva šla skozi zanimiv močvirnat park zgrajen ob vodi, ki pa je imel tudi naselje, vendar brez cest. Vse hiše so bile dostopne samo iz čolna. Ob obali je bilo prostora samo za ozko kolesarsko stezo.

Vikendice v naravnem parku.

Danes je šlo bolj počasi, ker je bilo veliko vožnje proti vetru. Je bilo pa več časa za ogledovanje okolice, predvsem kmečkih poslopij. Glavni produkt je mleko in mlečni izdelki. Vmes pa travniki, njive. Tudi mehanizacija temu sledi.

Klikni za ogled prispevka.

Ja, tako gre to. Včasih kmetije kar ob cesti prodajajo svoje izdelke po načelu fairplaya v nekakšnih kapelcah. Zraven je napisana je cena in kovinska škatla za denar. Sam si postrežeš in plačaš kolikor si vzel.

Jajca po 20 centov komad

Mislite, da bi kaj podobnega funkcioniralo v SLO?

Spet sva si malo po domače predstavljala, koliko je oddaljen kamp in na koncu se je nabralo kilometrov še pa še

Končno sva ga našla skritega v gozdu. Na jasi smo samo trije.

A ja še to. Tukaj so ful huda specialiteta dimljene ribe. Predvsem skuše. No danes sva pa našla še en posebne, ki so jih prodajali na kilo.

S. čisti dimljene jegulje za večerjo

Ja, ko je človek utrujen, je najprej na vrsti večerja, šele potem postavljanje šotora, kar obvladava brez problema.

Klikni za hitrostni video.

Zdaj pa naju napadajo komarji in greva v šotor.

Bilanca dneva: 102 km, 5:30 ure, 230 vm

Pozdrav U&M

Misel dneva: Nizozemci so za fair play.

 

Kolesarsko potovanje Nizozemska 3. dan

Objavljeno ,

Za danes je bila včerajšnja napoved bolj kilava. Predvsem popoldne in proti večeru. Zato sva najprej načrtovala prost dan brez kolesa. Jutro je zgledalo kar obetavno in na hitro sva sprejela odločitev, da greva naprej.

 

Panorama kampa

Po pakiranju še hitra fotka

Hitra fotka

In že greva naprej.

Čez par kilometrov sva prišla do začetka inženirske mojstrovine, s katero so del morja odrezali in spremenili v jezero. Gre za jez Afslujdijk, ki so ga gradili v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Dolg je 32,5 km in povezuje sever Nizozemske z deželo Frizijo. Na njem so na začetku in na koncu zapornice, s katerimi uravnavajo višino vode.

Zapornice Steven

Po nekaj sto metrih sva se morala ustaviti, ker je bila vožnja nemogoča. Roji mušic, ki sva jih imela polna usta, ušesa, nos, in seveda na oblačilih.

Vse črno od mušic pred nama

Zato sva sprejela izredne ukrepe.

Terorista

In tako je bilo trideset km v ravni črti. Kolesarjev vsega skupaj za mizarjevo eno roko. So že vedeli zakaj.

Vmes za popestritev pa še nekaj posebnega.

No po dobrih trideserih km sva prispela čez. Vreme se je precej pooblačilo.

Šla sva skozi zanimivo mestece, urejeno do skrajnosti,

Tudi najmanjša terasica spedenana.

ki je prepredeno s kanali in veliko stanovalcev ima urejen dostop do vode in spredaj parkiran  svoj čoln.

Hiše ob kanalu

Po kosilu iz supermarketa, kavi in pivu sva se odpravila naprej v lahkotnem tempu, saj se nama ni mudilo. Pokrajina se je spet spremenila v kmetijsko. Tokrat sva srečevala predvsem živali:

Ovce

Krave frizijke

Mačke

Konje

In koze

Vse to sva si imela čas ogledat, ker se nama ni mudilo. Za spremembo sva se odločila, da bova prespala za štirimi stenami zaradi vremena. Postelje sva rezervirala zjutraj in dogovorjena sva bila da prideva ob 16.

Spiva v eni majhni vasici Ferwoude, sredi polj.

Naša dva gostitelja sicer bolj slabo govorita angleško, ampak smo se vse zmenili.

Pozirala sta za naju v svojih nekdanjih delovnih uniformah. Sedaj sta že penzionista.

Gostitelja

Večerjo sva si skuhala zunaj v zavetrju hiše in občasnih kapljicah dežja. Lahko bi šla tudi dlje, ampak tudi to je v redu.

Cerkvica in pokopališče v Ferwoudi

Tako da imava večer bolj prost.

Bilanca: 54km, 3 ure, 50 vm

Pozdrav U&M

Misel dneva: Nizozemci znajo z vodo.

 

 

Beri naprej →

Kolesarsko potovanje Nizozemska 2. dan

Objavljeno ,

Danes sva malo potegnila spanje in se težko spravila k življenju zjutraj.

Po zajtrku sva začela s pospravljanjem. Spala sva pod drevesi s katerega so deževale majhne gosenice, ki sva jih imela povsod.

Ne to ni palčka, ampak gosenica, ki ne spusti šotora.

No, končno sva bila odpravljena za na pot.

Prijazen sosed se je ponudil, da naju slika.

Dopoldne pred odhodom

Po nekaj kilometrih iz kampa sva prišla do kanala, ki ga je bilo treba prečkati s trajektom.

Prvi del današnje poti je bil z eno besedo čudovit. Vozila sva se po takoimenovani dolgokolesarski ruti s katerimi je Nizozemska prepredena. Midva sva vozila varianto LF1b, ki gre ob obali čisto do vrha.

Vozimo se med čudovitimi sipinami. Nekatere so bolj poraščene, druge manj. Če se ustavimo, vidimo, da je pod rastjem mivka.

Pot se zgublja v daljavo.

Večkrat se pot približa morju, ki pa je kar dobro skrito za nasipi.

Na poti srečujemo ogromno kolesarjev in s tem mislim tisoče. Ogromno različnih koles, predvsem nizozemsko pokončnih, pa tudi kak posebnež se najde

Dve punčki z mamo na izletu

Dobršen del poti je tlakovan.

Tlakovci na poti.

Vse skupaj je tudi nekakšen ptičji rezervat, saj je ogromno gosi, rac in druge perjadi.

Ptiči gnezdijo po drevesih

Srečamo pa lahko tudi kaj bolj konkretnega.

Dolgočasni kolesarji. Rdeča barva ne deluje.

Ko se pot približa morju, je možno iti preko sipin na neskončne plaže z mivko, ki so zgledale že sedaj dobro obiskane.

Neskončne plaže levo in desno

Ustavila sva se tudi v kraju s slikovito cerkvico in obnovila zaloge hrane.

Ne vem, kje je to bilo.

Potem sva se odlepila od sipin in zavila proti notranjosti oziroma SV. Pokrajina se je spremenila v čisto ravnino in obdelana polja. Videla sva tudi nasade tulipanov, žal sva kaka dva tedna prepozna in nisva videla vseh teh čudovitih barv.

Nekaj tulipanov za okus.

S spremembo pokrajine je prišla tudi utrujenost, pot se je večkrat obrnila v veter.

Malo sva se še lovila z navigacijo, tako da so se zadnji kilometri kar vlekli. Končno sva zagledala kamp. Najprej je padla večerja, šotor lahko počaka.

Rižotica

Še današnja bilanca: spet je padla stotka, natančneje 101 km, 5:10 ure, 280 vm

Pozdrav U&M

Misel dneva: Hrana je dobro zdravilo za utrujenost.

Kolesarsko potovanje Nizozemska 1. dan

Objavljeno ,

Letos greva zaradi različnih razlogov potovati s kolesom že prej in ne septembra, kot običajno.

Destinacija: Nizozemska, raj za kolesarjenje, vsaj v zvezi s kolesarsko infrastrukturo.

Ker je destinacija nekoliko dlje kot običajno, je način dostopa nekoliko drugačen. Najprej let z letalom do Amsterdama, nato s kolesom naprej.

To seveda zahteva prej nekoliko predpriprave. Kolesa je potrebno pripraviti na potovanje z letalom, jih razstaviti, zapakirati v kartonsk škatle, ravno tako ostalo prtljago.

Pakiranje koles zgleda nekako takole.

Napol razstavljena kolesa v škatli

Ko bereš zgodbice z izkušnjami potovanj s kolesi, ugotoviš, da se je bolje prej malo pripraviti, kot na ciljni destinaciji pristati z napol delujočim prevoznim sredstvom. Vsi smo že slišali pripovedi o “nežnem” ravnanju s prtljago. Torej, prvo kolo dol, blatniki dol, prtljažnik dol, menjalnik dol, balanca dol in zasukana, sedež dol. Vse je treba seveda trdno pričvrstiti, da ne bo rokenrola v škatli. Okoli malo obložiti z ostalo prtljago za zaščito in to je to.

Danes  zjutraj sva malo v skrbeh čakala na prevoz, na koncu smo se malo stisnili, objeli škatle in je šlo.

Na Brniku pa kar prva v vrsti. Tehtanje škatel sva uspešno prestala in oddala kolesi ter ostalo prtljago.

Kolesi pred oddajo na letališču.

Od vse napetosti sva dodatno prtljago oddala še na WC-u. Te ne bova prevzemala v Amsterdamu, naj vse skrbi ostanejo v Sloveniji.

Čakanje na letalo

Potovanje je trajalo cca 1:45 in je minilo brez posebnosti. Po nestrpnem čakanju ali se bodo kolesa prikazala, sva končno ugledala škatle v ohranjenem stanju in začela s sestavljanjem. Po približno dveh urah švicanja sva bila pripravljena.

Greva?

Greva. Zapustila sva letališče, se zadnjič ozrla v nebo in

Letala nad glavo

nadaljevala pot SZ od letališča proti majhnemu, a slikovitemu mestecu Haarlem, polnem kanalov, v glavnem Amsterdam v malem.

Kanali so polni prometa.

Spila sva kavo in si ogledovala nizozemce, ki so uživali na toplem soncu, saj imajo podaljšan vikend.

Ja tudi taki so se našli.

Nato sva nadaljevala proti oceanu, a se malo prej obrnila proti severu po slikoviti obalni kolesarski poti, ki poteka med neke vrste sipinami, včasih bolj v gozdu.

Peščene sipine ob poti

Po nekaj kilometrih sva krenila desno v kamp.

Spet cela Nizozemska kampira.

No vseeno se je našlo nekaj prostora in postavila sva šotor, spoznala sosede, ki so že bili v Sloveniji in gredo vsak vikend kampirat na drugi konec Nizozemske in si skuhala večerjo.

Midva sva prva levo

Tako to je to za prvi dan. Vtisi so odlični, vreme tudi, počutje tudi.

Bilanca: cca 30km in 2 uri lahke vožnje s postanki.

Pozdrav tudi U&M.

Misel dneva: na nizozemskem je kolo na prvem mestu.

Potovanje London 4. dan

Objavljeno ,
Danes se obeta dolg in naporen dan.

Najprej zjutraj direktno do Westminstra, ki je nekakšno upravno središče s parlamentom, vlado in drugimi pomembnimi ustanovami.

Že, ko stopiš ven iz podzemne, te ustavi pogled na slaven zvonik, skrit za zidarskimi odri.

Big Ben?

Ker sva bila malo prezgodnja, sva se se malo sprehodila mimo Churchilovega muzeja, parlamenta, Downing streeta 10, do Trafalgarjevega trga.

Admiral Nelson na Trafalgarjevem trgu.

Nato je napočil čas, da se vkrcava.

Danes sva za prevozno sredstvo izbrala ladjico, ki naju je zapeljala po Temzi.

Tako sva London ogledovala z nove perspektive.

The eye-vrteče kolo

Peljala sva se tudi mimo, oziroma bolje, pod mostovi, čez katere sva hodila včeraj.

Tower bridge

Tako smo po dobri uri plovbe v taki ladjici

Notranjost, sedela sva čisto spredaj pri steklu.

prišli do Greenwicha, kjer najprej, ko stopiš z ladjice zagledaš slavno jadrnico Cutty Sark, ki je bila zadnja nemotorna jadrnica, ki je plula po morjih. Baje zelo hitro. Sedaj je spremenjena v muzej.

Cutty Sark

Po dokaj svežem in vetrovnem vremenu sva se skozi park sprehodila na hrib, kjer je slavni observatorij.

Na pročelju je slavna ura, ki kaže greeniški čas. Zanimivia konstrukcija s 24 urno številčnico.

Ura, spodaj različne angleške mere

Danes se najbrž niti ne zavedamo, kako pomembno je pravzaprav natančno merjenje časa, v 18. in 19. stol. pa je to predstavljalo enega težje rešljivih vprašanj. Ne zaradi tega, da bi ljudje vedeli, kdaj je treba vstati, ampak zaradi navigacije na morju, kjer niso znali določiti zemljepisne dolžine in zato utrpeli številne žrtve na morju. Razpisana je bila za tiste čase ogromna nagrada za izumitelja časovne naprave, ki bo merila natančen čas in bila neodvisna od morskega valovanja in zibanja ladje. Klasične ure z utežmi niso prišle v poštev.

Tako je en lokalni mojster Harrison šele v četrtem poiskusu izdelal časomer, ki je bil dovolj uporaben, prenosen in primeren za komercialno izdelavo.

Harrisonov časomer, verzija IV

Vsaka ladja je imela svojega, ki je bil zelo natančen. Prvi so imeli cca 1sek  odklona na sto dni.

V škatlah zaprti prenosni časomeri.

Seveda so za merjenje časa potrebovali tudi dovolj točno osnovo. Ta je postala 0ti poldnevnik, ki poteka ravno skozi Greeniški observatorij.

Leva noga na vzhodni polobli, desna na zahodni.

V observatoriju je bil stalno prisoten astronom, ki je opazoval točen prehod planetov čez poldnevnik in na podlagi tega izračunal natančen čas.

na Vrhu stolpa je tudi montirana rdeča krogla, ki se je vsak dan točno ob enih popoldne spustila dol in po njej so nastavljali točne ure na ladjah.

Mornariški muzej, v ozadju Canary wharf, kjer je bilo včasih pristanišče ladij

Po poučni uri naravoslovja in ogledu tehnike sva bila seveda že lačna, zato sva odšla na kosilo, potem pa do Covent gardna, kjer je operna hiša in veliko različnih trgovinic.

Covent garden, nekdanja jabolčna tržnica

To je samo en del stare tržnice. Trgovine so seveda povsod, zgoraj, spodaj in po okoliških ulicah.

Lokali

Sledil je obvezen in težko pričakovan obisk knjigarn in antikvariatov.

Še ena zanimivost za konec.

Kolesarjenje po Londonu. V primerjavi z Ljubljano, je London kolesarsko nerazvit. Ne po številu kolesarjev, ampak po infrastrukuri. Kolesarske steze so zelo redke, večino časa kolesarji vijugajo med ostalim prometom, ali po pasovih za avtobuse in skušajo preživeti. Z vidika pešca zgleda noro. Nato se postavijo na začetek pasu na semaforju in ob zeleni prvi speljejo, ostali pa za njimi. Kot nekakšen lov. Zato seveda razna počasna kolesa in gospe v krilih niso ravno zaželjene, večina jih je na športnih kolesih in v pajkicah. Govorim seveda o ljudeh, ki se zjutraj peljejo v službo, ne o rekreaciji. Na ramenih rucak z oblačili. Noro, ampak kaj čmo. Na vsakih deset kolesarjev se prav gotovo najde vsaj eden v kratkih hlačah, ne glede na vreme in temperature (trenutno je npr. 3 stopinje + veter).

Pred semaforjem, ozadju Harry Potter v gledališču.

Tako, jutri pa domov. Pozdrav S&M

Misel dneva: Koliko je ura?

Potovanje London 3. dan

Objavljeno ,

Danes sva se zbudila v jasno jutro in obetal se je lepši dan.

Imela sva že rezervirane vstopnice za Tower of London, eno najpomembnejših zgodovinskih stavb v Londonu. V načrtu je dolg dan, zato sva se kar odpravila na dolgo vožnjo z metrojem na drugi konec Londona.

Pričakal naju je lep pogled na Tower bridge.

Tower bridge

Ker je bilo kar sveže, sva vstopila v palačo, ki je najbolj poznana po tem da je bila pomembna utrdba in palača nekaterih kraljev skozi londonsko zgodovino, še bolj pa po njenem neslavnem slovesu kot zapor in mučilnica za vse nasprotnike trenutnega kralja.

Notranja palača znotraj obzidja

Ena od stavb znotraj dvorišča vsebuje tudi kronske dragulje, ki predstavljajo pomebno znamenitost angleške monarhije. Med njimi tudi krono in ostale kraljevske pritikline sedanje kraljice. Žal iz tega dela nimam nobene fotografije, ker je slikanje prepovedano.

Stražar, ki varuje palačo s kronskimi dragulji.

Znotraj stolpov živijo v ujetništvu tudi veliki črni krokarji, ki naj bi po legendi varovali kronske dragulje in kraljevino.

Klikni na krokarje.

 

Ogledala sva si še razvoj vojskovanja, viteštva, razstavo različnih oklepov

Samostrel

Zmaj iz oklepov

 

Po ogledu palače in obzidja sva se odpravila čez most na južni breg Temze.

Kislo vreme na mostu

Na drugi strani Temze je tudi Shard (črepinja), najvišja stavba v EU s 306m.

Shard, pred njim bojna ladja HMS Belfast

Po kosilu je bil najin cilj za popoldne muzej naravne zgodovine.

V osrednjem prostoru takoj po vhodu te pričaka impozantno okostje pod stropom.

Okostje sinjega kita

V muzeju je več tematskih področij, ki nas popeljejo skozi različna obdobja človeške in naravne zgodovine.

Eni največjih slonovih oklov na svetu.

Del je seveda posvečen tudi dinozavrom, nekateri se celo premikajo in spuščajo glasove.

Klikni dinozavre.

 

Zanimive so tudi skulpture, ki jih je ustvarila narava.

Popolnoma naravna stvaritev

Ogled vsega nama je vzel skoraj tri ure in noge so naju komaj držale, zato sva rekla dovolj je in se odpravila proti sobi.

Za konec en selfie, v ozadju okostje ihtiozavra

 

Pozdrav S&M

Misel dneva: Kje je najbližja klopca?

Potovanje London 2. dan

Objavljeno ,

Prebudila sva se v oblačno jutro. Postelje so bolj pogojno udobne in zahtevajo veliko iskanja boljših položajev.

Po zajtrku ob postelji  sva se odpravila mimo jutranje gneče na cestah

Vse stoji zato je treba pod zemljo

na metro in z njim v drug konec mesta.

Po kavi v enem od tisočih lokalov sva vstopila v British museum (britanski muzej), ki je eden najbolj znanih muzejev na svetu. Res je vreden obiska. Vidi se vpliv, ki ga je VB imela po celem svetu in stvari, ki so jih prinesli v London.

Vstop je zastonj in potrebno si je vzeti kar nekaj časa, da vse pregledaš. Ampak je vredno, kot sva skupaj ugotavljala.

Tako dobiš kar dober vpogled v egipčansko kulturo.

mumije v lesenih krstah

 

Mumificirali so tudi mačke

Videla sva tudi najslavnejši kamen v museju, s pomočjo katerega so razvozlali egipčanske hieroglife

Roseta stone

grško in rimljansko obdobje

Grška vaza

Res užitek ob ogledu dobro ohranjenih artefaktov različnih obdobij človeške zgodovine. Očitno je zelo priljubljen tudi kot kraj za učenje saj sva srečala več skupin šolarjev v značilnih uniformah.

Šolarji na pouku iz zgodovine

Po ogledu muzeja in obvezne trgovine s spominki, sva šla v eno stransko ulico nekaj pojest in seveda odpočit noge.

Po kosilu sva se z metrojem zapeljala do Camden towna, kjer je en najbolj znanih sejmov na prostem in pod zemljo. Že, ko stopiš ven iz podzemne, zagledaš zanimiva pročelja trgovin.

Glavna ulica Camden town

Najprej sva si ogledala zapornice na kanalu, kjer čolne spuščajo in dvigajo. Višinska razlika je cca 1m.

Kanal in zapornice

Prav zanimivo se je izgubiti v labirintu različnih prodajalnic s spominki, stojnic s hrano in ogromno drugih bolj ali manj uporabnih stvari.

Trgovinica s spominki

Pod zemljo pa je takoimenovani Stables market, ki je narejen v prostorih nekdanjih konjušnic.

Stables market v podzemlju

Boksi za konje preurejeni v stojnice

Potem sva bila pa že utrujena zato sva se odpravila do postaje podzemne. Seveda nisva mogla mimo knjigarne.

Na postaji in celo pot domov pa popoldanska konica.

Vstop v podzemno

Danes sva si pa zaslužila kako pivo. Po večerji greva v pub.

Pozdrav S&M

Misel dneva: Mehko obuvalo na nogah in kreditna v rokah;-)

Potovanje London 1. dan

Objavljeno ,

Letošnje šolske počitnice smo malo prilagodili in na potovanje sva odšla z U. Ostali del družine je svoje proste dni izkoristil za smučanje januarja.

London je že kar  nekaj let na vrhu našega seznama zaželjenih destinacij za potovanje, tako da odločitev ni bila posebej težka.

Kot je zadnja leta v navadi, sva začela z letom iz letališča Ronchi do Stansteda v Londonu.

Nekje nad oblaki čudovit sončni zahod

Polet je minil brez posebnosti razen da  smo zaradi časovne zaostalosti virtualno v VB leteli cca pol ure manj kot v resnici.

Po kratki mejni kontroli (VB ni v Schengen coni) sva prevzela kovčke in v vrsto za avtobus do Londona. Vožnja traja kar uro in pol.

Ravno zamudila avtobus

Nato sva po labirintu postaje Paddington

Vhod v postajo

prišla do perona

Koliko postaj?

se peljala štiri postaje in nato še 10 min do hiše, kjer sva v sefu našla ključ za priti noter (recepcija namreč dela samo do18).

Spiva v tej mini sobici.

Mini sobica 2,2 x 3 m

Še z eno sobo imamo souporabo kopalnice in mini kuhinje. Zgleda čisto, čeprav majhno.

Nekaj sva prigriznila, sedaj pa počasi k počitku.

Pozdrav S&M

Misel dneva: London je ogrooooomeeen.

Kolesarsko potovanje Umbrija, september 2017, dan 11

Objavljeno ,

Orvieto-Monte del lago, 79 km, 4:44, 1010 vm

Danes je bila pred nama še zadnja etapa. Korajžno sva se najedla pri hotelskem zajtrku. Potem pa skozi prehod pod železnico na drugo stran, še zadnji pogled na Orvieto na hribu in se je začelo.

Orvieto na hribu

V klanec seveda. Danes, če ni šlo gor, je šlo dol zgolj zato, da sva se lahko še enkrat povzpela na isto višino. Izbrala sva ceste, ki so bile nekoliko bolj prijazne do kolen, kar v matematičnem jeziku pomeni do cca 8 % naklona. V tak klanec se da peljat polno natovorjen nekaj časa (tudi npr. 10km), brez da bi kolena preveč trpela.

Med potjo sem si končno vzel čas, da sem poslikal italijanski traktor, s katerim obdelujejo tudi strme njive.

Traktor goseničar

Ko sva bila končno na vrhu, sva bila že utrujena in potrebna pavze in hitrega okrepčila, ki sva si ga privoščila na otroškem igrišču.

Senca ali sonce?

Zanimivo. V celem tednu v Umbriji nisva srečala nikogar, ki bi potoval s kolesi. Danes pa kar osem kolesarjev, ki so potovali kot midva.

Seveda se tudi midva nisva dala, grizla v nove klance in si vzela tudi čas za selfi.

Dolga ravnina v klanec za nama

Občudovala sva lepo obdelano pokrajino, uživala v samotnih cestah in opazovala oddaljene kraje na hribih.

Pač en kraj v daljavi

Nisem še omenil, da sem si nabavil pred kolesarjenjem dodatno opremo.

Kaj se dogaja za mano

Super je, da vidim, če je S. za mano in seveda za opazovanje prometa, še posebej, ko gre kak šlepar.

Po dolgih mukah, ki so bile danes še kar prijetne, sva zašpičila krog, ki sva ga začela v ponedeljek. Končala sva v kampu, kjer naju je čakal avto.

Kako je že oni pregovor: “Najprej štalca,

Osamelec

pol pa kravca.” V najinem primeru, pujs v obliki pečenic s skledo solate.

Njami, samo zdravje

Ne, sklede nisva tovorila s sabo, ampak sva jo danes kupila v trgovini.

Misel dneva: Kolo je prav fletno sredstvo za premagovanje daljših razdalj.

Pozdrav U&M, jutri se vidimo.